Zeleni čaj za zdravje in vitalnost

Recepti za zdravljenje bolezni in lepotno nego.

Tretji pristop k čaju. Potem ko je Janko Štampfl je v knjigi Čas za čaj (1991) napisal klasični priročnik za izbiranje čajnikov, vrst in priprave čajev, Vlasta Mlakar v delu Čaj (2000) popisala zgodovine in kulture pitja čaja, je Zittlau posvetil svoje pisanje zdravilnim aspektom uživanja čaja.

Zeleni čaj je postal nova religija. Je lovec na proste radikale, ki povzročajo raka in infarkte, lajša sončne opekline, znižuje krvni pritisk, krepi imunski sistem, blaži preobilje želodčne kisline, odpravlja zadah iz ust, varuje pred nastankom ledvičnih kamnov, obnavlja moči po telesnih naporih, prenavlja mladostnost kože, dviguje koncentracijo, pomirja duha, omogoča razumu, da pride do nenavadnih miselnih konstrukcij ... Prava pijača bogov. Kdo bi ne pil tega božanskega napoja?

Ta oda zelenemu čaju je nujna, zakaj drugače so njegove grenke skodelice vnaprej obsojene na neuspeh v kulturi sladkega okusa, ki jo določajo čokolade, žvečilni gumiji in sadni sokovi. Grenko samo po sebi ni prijetno, če pa ta grenkoba uteleša zdravje in vitalnost, potem začneš z vsakim srkom zelene grenčine bolj in bolj uživati v omnipotenci zelenega čaja.

Nas torej skodelice popitega zelenega čaja zares dvignejo nad telesne in duševne tegobe? Zadnji stavek profesorja filozofije, biologije in športne medicine knjige je zapisan kot opozorilo: "Ta knjiga je skrbno napisana, vendar avtor in založba ne moreta jamčiti za morebitne pomanjkljivosti in škodo, ki bi nastale zaradi praktičnih napotkov, objavljenih v knjigi."

Kar je zanesljivo, je to, da je pitje zelenega čaja lahko človeku v zadovoljstvo.