Otroci so iz nebes: veščine pozitivnega starševstva za vzgojo sodelujočih, samozavestnih in razumevajočih otrok

Priročnik, ki podaja celosten (alternativen!) pristop za reševanje vzgojnih težav.

Prvič, že raz/umevanje same globlje povednosti preprostega naslova, Otroci so iz nebes (beri: "Vsak otrok se že rodi edinstven in poseben; in starši nis(m)o pozvani, da bi jih oblikovali po svoji predstavi o tem, kakšni bi morali biti, temveč s(m)o odgovorni, da jim pripravljamo plodna tla, da vzklije njihovo seme veličine ...") bo starše razbremenilo mukotrpnega in prezpredmetnega mozganja, češ, kaj naj vendar le še storimo, da bi postali naši otroci dobri: in sicer preprosto zato, ker otroci to oziroma taki že so. In zato, drugič, je pač nujno potrebno spremeniti prastare, a še vedno trdo zakoreninjene vzgojne metode, torej prekiniti, ali bolje, kratkomalo odrezati s kričanjem, kaznimi, grajami, zapiranjem, poniževanjem, šeškanjem itd.) ter jih nadomestiti z novimi, sodobnejšimi in učinkovitejšimi prijemi, kot je na primer spodbujanje z nagradami, ki pa naj se, bog ne daj, ne "merijo" v denarju, temveč v količini kvalitetnega! časa, posvečenega otroku. No, ob slednjem pa smo, tretjič, soočeni s kroničnim problemom sodobnega starševstva, to je večnim pomanjkanjem časa, ki je, paradoksalno, "pokurjen" za fizično preživetje družine, umanjka pa ga za njeno, v/na sozvočju medsebojne ljubezni temelječo duhovno plat. Skratka, gre za (na videz) kar se da zapleteno situacijo, vendar avtor, četrtič, poda preprosto, a izjemno uspešno rešitev omenjenega problema: starši naj se naučijo vzeti si čas in prisluhniti otrokovim potrebam - in ko "na/enkrat" spoznajo, kaj morajo in morejo napraviti za svoje otroke, potem si zanje najdejo tudi več časa ...

Prepotrebna, v praksi preizkušena knjiga za današnjo ( po načelih svobode in človekovih pravic) urejeno družbo.