Operacija Eichmann

Osebna pripoved agenta Mosada, ki je izsledil zloglasnega nacističnega zločinca in sodeloval pri njegovi ugrabitvi.

Potem ko je bil Adolf Eichmann med leti 1933-1945 eden glavnih organizatorjev množičnih deportacij Židov, je v petdesetih letih živel v Argentini s svojo nemško družino mirno življenje mirno življenje skromnega delavca, ki si je s svojimi rokami v predmestju Buenos Airesa postavil majhno hiško. To je bil čas, ko je bila izraelska tajna služba Mosad uperjena predvsem zoper arabske sosede. Od tod presenečenje, da je šef Mosada rutinsko sprejel vest, da v Argenitni živi SS-ovec Eichmann, in poslal na hitro dva agenta, da zadevo preverita. - Nič. Šele v tretje, po skrivnih intervencijah nemškega sodnika židovskega rodu, so v akcijo poslali Zvi Aharonija.

Njegovo pričevanje je fascinantna rekonstrukcija možganskega stroja.

Agentovo poslanstvo je bilo namreč izjemno delikatno: preveriti identiteto moža po imenu Ricardo Klement, a to tako, da nikomur: ne Židom, ne domačinom, ne ss-ovskim emigrantom ne bi vzbudil nikakršne pozornosti. Sama akcija ugrabitve pa minuciozno preračunana in v popolni tajnosti; celo zunanji minister Aba Eban ni vedel za načrt, da se bo z državniškega obiska Argentine vračal skupaj z Eichmannom in njegovimi ugrabitelji.

Skratka, deset agentov (mož z najmočnejšo roko pod soncem, največji ponarejevalec dokumentov, zdravnik-anestezist ...) je planiralo, preračunavalo in reševalo detajle.

Vsakič po dve ali tri variante, tudi najbolj črne: Kaj če bo Eichman oborožen? Kaj če tarča ne bo izstopila iz avtobusa na pravi postaji? Kaj če tistega dne, ne odide v službo? Kaj če jih z ugrabljenim Eichmanom ustavi policija? Kaj če bo policajev ogromno? Kaj če se vmeša argentinska vojska? Kako ostati z ugrabljenim v neopazni ilegali pol leta? Kako pripraviti Eichmanna, da prostovoljno napiše pismo, da je pripravljen oditi pred sodišče v Tel-Aviv?

Napeto branje, ki pa obenem učinkuje kot himna tajni službi Mosad.