Odločitev: pripovedka o svobodni menjavi in protekcionizmu

Knjiga, ki jo že na platnicah hvalijo nobelovec Friedman, rektor Mencinger, direktorji in podjetniki.

Napisana je kot hvalospev ekonomistu Ricardu iz začetka19. stoletja, ki je zagovarjal prosto trgovino brez carin in omejitev. In napisana je kot sokratski dialog med Ricardom, ki se po stoletju in pol vrne na zemljo, in sodobnim podjetnikom Edom, ki si želi zaščite države pred tujo konkurenco.

Takšno čtivo je tudi za splošnega bralca prijetno, saj mu daje občutek, da iz analfabeta raste v ad hoc eksperta za ekonomijo. Njegova osnovna ideja je še posebej šokantna za nekoga, ki prihaja iz srednjeevropske dediščine komunizma. Kot vrednoto namreč postavi propad podjetja.

Kako lahko v dejstvu, da na ameriški trg prodrejo poceni japonski televizorji, da domača vlada ne zaščiti podjetij, ki potem propadejo, uzremo gibalo napredka in prosperitete?

Odgovor Robertsovega Ricarda je najprej banalen: zakaj bi sam prideloval solato, če pa je učinkoviteje, da služim kot denimo programer, in potem z lahkoto kupim zelenjavo pri kmetu. Nato postane končno nazoren, ko pokaže, da smo namesto tovarne televizorjev dobili uspešno podjetje, ki izdeluje polprevodnike za računalnike.

Do tod kot v pravljici, a zatem všteje še travmo vmesnega časa, ko se zaposleni upokojujejo, tavajo brez dela, se poskusijo prekvalificirati in se razselijo po drugih mestih. Kako evidentno mizerijo propadlega podjetja vtkati nazaj v pravljično formo?

Avtor postreže s transgeneracijskim argumentom: propad staršev je osvoboditev otrok. "Sanje otrok kmetov so se spremenile. Ti otroci so videli, da kmetijstvo ni več v razcvetu. Četudi so bili njihovi starši in stari starši kmetje. Sami so se videli kot prodajalce, inženirje, kemike in pilote."

Knjiga, ki razbija tri mite: o koristi carinske zaščite domačih izdelkov, o idealu tradicionalnega obrtniškega posla in o podjetju, ki nikoli ne propade.