23. 9. 2002 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Fanzini: komunikacijski medij subkultur
Subkulturni azil, Ceršak 2001
Klub dejstvu, da gre za "malenkostno predelano diplomsko nalogo", doslej najbolj izčrpna analiza sveta fanzinov pri nas.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
23. 9. 2002 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Klub dejstvu, da gre za "malenkostno predelano diplomsko nalogo", doslej najbolj izčrpna analiza sveta fanzinov pri nas.
In kaj obravnavani fanzini pravzaprav so? Gre za posebno obliko subkulturnega tiska, ki je zaradi nizke naklade - le ta v tujini praviloma ne presega 1000, pri nas pa se giblje med 20 in 300 izvodi - preprosto razmnožen kar na fotokopirnem stroju.
Če odmislimo "uradno", vendar nadvse povedno definicijo termina fanzin ("... skovanka, nastala iz angleških besed fan /ljubitelj, oboževalec/ in magazine /periodično izhajajoča ilustrirana revija/, pomeni pa ljubiteljski časopis ali časopis oboževalcev ..."), potem je najbolj slikovito označbo tozadevnih publikacij podal (v pričujoči knjigici kar nekajkrat citirani) toproblemski
poznavalec Rajko Muršič: "Fanzin je skupaj nametana brkljarija najrazličnejših stvari, vendar z nabitimi pomeni, ki morajo učinkovati takoj, saj fanzinov praviloma nihče ne bere (ali gleda) več kot enkrat."
No, kdo pa so potencialni, dobesedno enkratni bralci tovrstnega čtiva? Skoraj izključno pripadniki določene subkulturne scene, saj so te fotokopirane kolažne lepljenke pač njihovo temeljno komunikacijsko sredstvo. Prednjačijo seveda glasbeni fanzini (ti se delijo v številne podkategorije, med njimi je največ punk, hard core in metal fanzinov); dalje, s slednjimi so v veliki meri povezani politični, predvsem anarhistični zini; in zopet dalje, svoje "zin edicije" izdajajo geji, lezbijke, vegetarijanci, ekologi, verski zanesenjaki ...
Za/pisan/i svet mikorokomunikacije.
