2. 10. 2002 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Vmesna postaja
Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, 3.600 SIT
Amsterdam: Xenia, Alma in Daan so trije četrtošolci, ki pustijo gimnazijo in odidejo v svobodo - na cesto.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 10. 2002 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Amsterdam: Xenia, Alma in Daan so trije četrtošolci, ki pustijo gimnazijo in odidejo v svobodo - na cesto.
Eden skozi svet omame stopi v smrt, druga konča med prostitutkami, tretja se klati s potepuhi. Kako je mogoče tako zgrešiti curriculum vitae, ki so si ga poprej začrtali skupaj s starši?
Vzrok ni brezvoljnost, ne lenoba, ne šibkost značaja, ki bi podlegla
drogi, temveč premišljeni načrt. Šola nas na koncu pripelje do bedastega in butastega življenja potrošnika, zato si poiščimo priložnostna dela, po enem letu pa z zbranim denarjem odidimo v svet. A ne kot turisti ali petični paraziti ali indolentni hipiji, temveč tako, da vsakokrat zaživimo življenje tamkajšnjih ljudi.
Knjiga o moderni temi fatalnega zloma med generacijama, kjer se mit uporništva sesuva iz poteze v potezo, ko naposled od idej in planov ostane golo vegetiranje v drugačnosti. Toda poanta ni naturalistično slikanje pekla podzemlja, marveč iskanje medgeneracijskega dialoga.
Pravzaprav nedojmljiva naloga. Kdo sploh lahko spregovori klošarki X? - Starši, polni gneva? Vseljubeči misijonar? Socialna delavka? Psihoterapevt? Prostovoljec za delo z zasvojenimi?
Nobeden, zakaj vsi so enako neuporabni. Namesto tega zastavi avtorica delo kot pripoved o sedmih dneh, v katerih mladostni upornici poišče strukturnega bližnjika. Ostarelega profesorja filozofije, čudaka, ki prav tako ne mara ne življenja ne sorodnikov, protestnika, ki je pred desetletji zapustil univerzo, starca, ki prezira svoje lastno telo in zato potepuhinji ponudi kupčijo: če mu pripravlja hrano, dobi streho nad glavo, v ostalem pa lahko počne s časom po mili volji.
Zgodba ni spektakularni happy-end, ne ponovitev Pigmalliona, kjer bi filozof iz ničeta ustvaril femme fatale. A čeravno ji ne uspe nič, je njen uspeh grandiozen. Za hip, ki se razteza čez teden dni, poveže dva socialna hendikepiranca v pogovor; brez velikih čustev, a dovolj subtilen, da drug drugemu ne igrata ne očeta ne varuške.
Navsezadnje, ali ni vrednota in smisel bivanja prav sposobnost tolerančnega pogovarjanja?