Language Death

Od 6.000 jezikov jih bo v sedanjem tempu izginjanja do konca XXI. stoletja ostala samo še polovica.

Značilnost umiranja posameznih jezikov je splošna neprizadetost. Pa kaj zato, če na vsake dva tedna izumre po en jezik. Je že tako primitiven, da ni mogel preživeti.

Avtorjevo delo je odgovor na to ignoranco, ko obenem pojasnjuje okoliščine lingvocidov in strategije, kako pomagati ogroženim, ter predstavlja skrita bogastva izumirajočih.

Velikost ni garancija za preživetje. Za več kot milijon (od 1,4 na 0,2) se je v vsega sto letih v kulturni Evropi zreduciralo število govorcev bretonskega jezika. Pri malih so usodne bolezni in kataklizme; enega manjših polinezijskih jezikov so govorili v skupnostih štirih vasi, ko pa je njihova domovanja uničila naravna ujma, so prebivalstvo razselili po mestih in drugih zaselkih, s čimer je jezik izgubil svojo ustaljeno skupnost. Minimalna pomoč izumirajočemu jeziku znaša 200.000 $, s čimer skupina lingvistov zagotovi vsaj pisni zapis slovnice, slovarja in besedil mitov in legend. Zapisani jezik je moč na novo oživeti. Tako se danes avtralski aboridžini pogovarjajo spet v jeziku Kaurna, ki je sicer izumrl že v 19.st., a so ga z denarno pomočjo vlade restavrirali, ga vpeljali v šole in kajpak posodobili z izrazi za računalnike, televizijo, košarko ipd.

Kaj pa premorejo mali? V ubiškem jeziku so zebeležili kar 80 soglasnikov, medtem ko jih ima angleščina vsega 24. Tok Piksin na Papui-Novi Gvineji poseduje mnoštvo osebnih zaimkov, kjer yumi pomeni midva ( jaz + ti), mipela pa midva (jaz + on, ti je izločen). Spet drugod najdete jezike, ki za sorodstvena razmerja (oče, sin,teta, stric...) ne posedujejo le prgišče besed kot v slovenščini, temveč poznajo tako subtilna sorodstvena razmerja, da jih izražajo skozi stotinjo izrazov.

Evropa kot zgled? V Evropi veljaš za poliglota, če govoriš šest ali več jezikov, medtem ko v Južni Afriki nepismeni domorodec tekoče preskakuje po 11 jezikih.

Skratka, obstoj tisoče jezikov je pravo naravno bogastvo, zakaj to je arhiv človeškega uma, ki ponuja več kot 6.000 različnih možnosti formiranja misli, oblikovanja stavkov, izgovarjanja glasov, pomenskih paralel... Sicer pa, kaj je značilnost četrte generacije priseljencev v ZDA? Potem ko se je dogodil družinski šok, da vnuki niso več razumeli dedov, so pravnuki, osvobojeni asimilacijskega kompleksa, začeli iskati veselja v življenju in nenadoma odkrili čarobni jezik svojih pradedov.

Rojeva in širi se torej ekolingvistika.