Šah

Knjiga za začetnika.

Velemojster Danny King vodi učenca od prvih potez do mata. Kot tako je delo podobno simplificirano kot Šahovski priročnik nekdanjega svetovnega prvaka Anatolija Karpova, ki je v slovenskem prevodu izšlo leta 1998. Razlika je tipu bralca; King je spisal čtivo za odrasle, medtem ko je Karpov uporabil Disneyeve junake, da bi z njimi v šahovsko igro zapeljal otroke.

Če primerjamo delo s podobnimi, legendarnimi Razgovori o šahu z začetnikom Milana Vidmarja (1946) in Šahom za vsakogar Bruna Parme in Borisa Kutina (1975), imamo v rokah moderno čtivo. Moderno v smislu kratkosti poglavij, dominacije ilustracij, ki kdaj prekrijejo več kot polovico strani, nenazadnje minimalnega obsega 64 strani, ki simbolično sovpada s številom šahovskih polj. Ako pa bi merili količino podatkov, ki jih knjige ponujejo, je Kingova izjemno skromna, ki jo bo začetnik hitro zamenjal z Vidmarjevo ali Parma-Kutinovo. A z ozirom na letnik izdaje je bolj aktualistična z seznamom svetovnih prvakov, ki vključi tudi Vladimirja Kramnika, in z nizom kuriozitet, kot sta denimo najboljša in najslabša poteza v dvobojih za naslov svetovnega prvaka, ali pa primeri nešportnih potez v zgodovini vrhunskega šaha. Posebnost je kratek sestavek o zgodovini šaha v Sovjetski zvezi, ko je vojni komisar Nikolaj Kirilenko vodil sistemsko popularizacijo šaha. Ideja komunistov je bila, da bi s propagiranjem šaha med ljudskimi množicami zasadili temlje za znanstveno in racionalno mišljenje, s katerim bi rešili ljudstvo pred vplivi pravoslavne cerkve, ki je veljala za opij ljudstva.

A za današnjega šahovskega analfabeta zelo uporabno čtivo, še zlasti zato, ker vsebuje napotke, kot so naslovi šahovskih zvez, spletnih strani FIDE in več internetnih strani, kot so slavni Internet chess Club, MSN in seveda Kasparov chess On-line. Če se bralec napoti h Kasparovu, bo pri njem našel plačljive lekcije za začetnike, juniorje, a tudi za sisteme otvoritev in kombinatoriko. Tu pa se krog sklene, zakaj med sodelavci Kasparova najdemo spet ime Dannyja Kinga.