Bernard Nežmah

 |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

Simbolika cvetja

Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, 4.800 SIT

Pregled mitologij in zgodovine podarjanja, slavljenje in upodabljanja rož, opremljen s posnetki iz templjev in likovnih del slikarskih mojstrov.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

Pregled mitologij in zgodovine podarjanja, slavljenje in upodabljanja rož, opremljen s posnetki iz templjev in likovnih del slikarskih mojstrov.

Ko so v 16. stoletju trgovci začeli prinašati tulipane v Holandijo, so bili zbiralci za nekaj čebulic pripravljeni odšteti toliko kot za srednje veliko vrtnico. Na Spominski dan se Britanci vsako leto z makovim cvetjem v gumbnici spominjajo vojakov, ki so izgubili življenje v vojnih vihrah. V Tutankamonovi grobnici so našli leseni kip deškega faraona, ki se kot mlado sonce dviga iz lotosovega cvetja. Cerkveni pisec Honorius Augustodumensis je v svojih delih narcise primerjal s patriarhi, ki predstavljajo cvet trdne vere v Boga. Zimzelen grm mirto so kot simbolj ljubezni, božje milosti in večnega življenja v mnogih poganskih religijah častili kot rajsko drevo. Na zlatem okvirju oltarja iz palače Uffizi v Firencah, ki ga je ustvaril (1423) poznogotski mojster da Fabriano, so vključeni cvetovi žafrana. Krizantema, ki je že v antiki simbolizirala deviškost in čistost, je že zelo zgodaj postala atribut Device Marije. Na begu pruske vladarske družine pred Napolenom je kraljica Luiza poskušala razvedriti otroke s pletenjem venčkov iz cvetov plavice, ki je potem postala emblem cesarja Wilhelma I. Zaradi oblike cveta, ki spominja na žarkasto sončece, so marjetico že v 13. Stoletju imenovali sponsa solis - nevesta sonca. Orlica je prejela ime po nenavadni obliki cveta, ki naj bi s cvetnimi čašicami spominjal na orlovske kremplje, čemur pa je oporekal srednjevški teolog Albert Veliki, ki jo je v knjigi o rastlinah primerjal z zborom orlov, ki na posvetu stikajo glave. In zgodbe o vetrnici, liliji, nageljnu, peruniki, pomarančevcu, spominčici, šmarnici, vijolici in vrtnici.

Prikupno oblikovana knjižica, ki ponuja za majhen šopek florističnih vednosti.