Velika čuda sveta

Ilustrirani prikazi svetovnih čudes za otroke.

Delo je narejeno s klasičnimi poudarki: Keopsova piramida v Gizah, Zevsov kip v Olimpiji, mavzolej v Halikarnasu..., a uporablja tudi primerjalno metodo, ko niza grobnice vladarjev: Napoleonov grob, Nintokujev grob, Vojščaki iz Terakote, Tadž Mahal, Tutankamonov grob. Pripoveduje o čudesih, ki so preživela, kot tudi o onih, za katerimi so ostale samo legende in pričevanja: babilonski viseči vrtovi, svetilnik Faros v Aleksandriji, 32-metrski Kolos, kip sončnega boga na Rodosu. K starim čudesom postavlja tudi nova: Kip svobode v New Yorku, Eifflov stolp, dvojna nebotičnika naftne družbe Petronas v Maleziji v višini 451.9 metra in celo bodoča čuda, kot je Svetovni denarni center v Šanghaju, ki bo dosegel rekordnih 460 metrov.

Pod čudesa so poleg starodavnih božjih hramov uvrščena tudi novejša svetišča: katedrala Vasilija Blaženega, velika Mošeja v Meki, Menakšin tempelj, Zid objokovanja..., čuda gradbeništva, kot je bil Kitajski zid, skrivno inkovsko mesto Machu Pichu, angleški Stonehenge iz 3. tisočletja pr. Kr., in še delujoča čuda, kot so predor pod Rokavskim prelivom, Panamski prekop, Hooverjev jez, japonsko letališče Kandai, zgrajeno na umetnem otoku, pa izumi kolesa, kloniranja, elektrike, cepiva..., in kajpak čuda narave v podobah severnega sija, Niagarskih slapov, avstralskega Velikega koralnega grebena in podobnih.

Knjigi bi lahko očitali izrazito prozahodnjaštvo, v kateri je Afrika - če odštejemo stari Egipt - dobesedno izbrisana z zemeljske oble. Vendar pa je to tudi čtivo, ki ga otroci listajo in doživljajo kot čarobno pravljico.