Veliki slovar tujk

Potem ko so pri založbi četrt stoletja ponatiskovali Verbinčev Slovar tujk iz l. 1967 in je medtem ime avtorja postalo že pojem - "sem pogledal v Verbinca", so mu zdaj izdali konkurenta.

Veliki je dvakrat obširnejši od Verbinca, 770 strani je podvojenih na 1303, v večjem formatu in v večjih črkah. Tudi vsebinsko je izjemno bogat, v njem najdete od pojasnil svojih bolezni do najmodernejših terminov, kot so viagra, videoart, hard disk, mudžahidi in talibani. V tem je aktualnejši in bogatejši od predhodnika. Kaj malega sicer spregleda pri novotarijah kot npr. DVD in tudi pri preživelih političnih terminih, kot sta bila stalinizem in stabilizacija. A to v prikupnem obsegu tistih nekaj prromil, ki jim ne ubeži noben leksikon.

Sistemsko drugačen pa je Veliki pri sami ideji tujke. Tu je dosleden, in tako med tujke vključi čevapčič, školjko, čebulo, škrata in celo žemljo ter žlahto, za katere bi narodnjak dal roko v ogenj, da so žlahtno domače.

Na praktični ravni je slovar tujk postal deloma tudi etimološki slovar, prešel na področja strokovnih leksikonov medicine, biologije etc, hkrati pa je z številnimi originalnimi reki stopil tudi na polje slovarjev latinskih in drugih citatov, z angleškimi pojmi open, on-line, power slide ... pa zabeležil obseg anglicizmov v slovenskem jeziku.

Skratka, izčrpnejši, natančnejši in modernejši od Verbinca, a z drobno nerodnostjo: Verbinc tehta 866, Veliki pa 2.130 gramov. Brez težav, če ga imamo pred seboj na mizi, če pa segamo ponj na polico, se pokaže njegov edini hendikep - nepriročnost.