Od komunističkog pakla do divljeg kapitalizma
Hrvatska sveučilišna naklada, Zagreb 2002
Zbirka razprav in esejev, v katerih najlucidnejši ex-jugoslovanski sociolog razglablja o hrvaški družbi med leti 1995 in 2001.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Zbirka razprav in esejev, v katerih najlucidnejši ex-jugoslovanski sociolog razglablja o hrvaški družbi med leti 1995 in 2001.
Njegov princip pisanja ne spada med akademski shematizem, v katerem avtorji mučijo bralce s parafraziranjem drugih sorodnih del. Županov je predvsem zvedavi mislec, ki bi si rad pojasnil svet okoli njega in to tako, da vsako svojo misel izpelje iz argumentov, ki jih razvija neposredno pred bralcem.
Njegova posebna doslednost je načelo zgodovinske verifikacije. Ko naleti na pojem politična tranzicija, ga ne vzame kot suho zlato, ki so ga nenadoma odkrili konec osemdesetih, ampak ga premisli in tako ugotavlja, da obstaja že od Stalinove smrti naprej; od takrat namreč lahko govorimo o političnem kapitalizmu, ki ga tvorijo fenomeni legalnih in pollegalnih privilegijev, nepotizem in vpeljava ekonomije, ki ni več dirigirana iz državnega vrha; v Titovi Jugoslaviji so ji npr. rekli samoupravljanje.
Šokantni rezultat, ki prinaša optiko, po kateri je tranzicija v vzhodnoevropskih državah (vključujoč Slovenijo) le nadaljevanje političnega kapitalizma, s poanto, da ta sam po sebi ne pelje v na zahodu dominantni podjetniški kapitalizem.
Katerekoli tem se Županov loti, vsaka postane drugačna od ustaljenih klišejev. Ko obravnava znanost, je ne jemlje kot magični resurs, ki sam po sebi vodi k razvoju in bogatenju družbe. Inštituti, ki jim iz leta v leto nižajo budžet, postajajo fantomske institucije, ki namesto, da bi šle v stečaj, živijo življenje zombijev; podkrepljeno še z duhovito primero italijanske meteorološke uprave za Somalijo, ki je delovala povsem normalno tudi po Mussoliniju, še leta po koncu druge sv. vojne. Ko premišljuje o državnih uradnikih, postavi kriterij učinkovitosti, vpelje primerjalne principe Avstro-Ogrske, jugoslovanske kraljevine in republike in ZDA, kar ga pripelje do praktične politične misli, da uspešnost državne uprave ni premosorazmerna s številom zaposlenih.
Izjemni učbenik - kako misliti politiko.