Poti filozofije
Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, 8650 SIT
Poti filozofije je ena tistih knjig, ki bi si jo želel že od nekdaj imeti na svoji polici, pa čeprav je bila napisana šele pred dvema letoma. Dosegla je namreč popolnost v svojem žanru: gre za odličen pregled zgodovine filozofije za splošno publiko. Odličen po tem, kar zajame, še bolj pa po vsem tistem, kar izpusti. Če želiš zgodovino dveh in pol tisočletij strniti na dvesto strani, je bistven prav občutek za to, kaj vse izpustiti. In Magee, sogovorec številnih filozofov, ki jih je gostil na televiziji, avtor kopice knjig in sam profesor v Oxfordu, je pravi človek za to. Knjiga je tako že ob izidu postala klasika: pravi filozofi, zanimivi detajli, pravi poudarki, prave povezave. In prave slike, s katerimi je knjiga velikega formata obilo ilustrirana.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Poti filozofije je ena tistih knjig, ki bi si jo želel že od nekdaj imeti na svoji polici, pa čeprav je bila napisana šele pred dvema letoma. Dosegla je namreč popolnost v svojem žanru: gre za odličen pregled zgodovine filozofije za splošno publiko. Odličen po tem, kar zajame, še bolj pa po vsem tistem, kar izpusti. Če želiš zgodovino dveh in pol tisočletij strniti na dvesto strani, je bistven prav občutek za to, kaj vse izpustiti. In Magee, sogovorec številnih filozofov, ki jih je gostil na televiziji, avtor kopice knjig in sam profesor v Oxfordu, je pravi človek za to. Knjiga je tako že ob izidu postala klasika: pravi filozofi, zanimivi detajli, pravi poudarki, prave povezave. In prave slike, s katerimi je knjiga velikega formata obilo ilustrirana.
Napisana je kot zgodba filozofije (tak je tudi naslov izvirnika: The Story of Philosophy) in izvrstno prikaže zgodovinski in družbeni kontekst filozofske misli. In na zamejenem prostoru zelo berljivo prikaže tisto bistveno. Torej slavni Grki, na kratko o srednjem veku, empirizem, racionalizem, nemška klasična filozofija, sodobna filozofija. Samostojno poglavje dobijo tudi začetniki sodobne znanosti in revolucionarni francoski misleci, v poglavju "Demokracija in filozofija" pa tudi utilitaristi in pragmatisti. Tradicija, ki nas določa, tradicija, ki jo je treba poznati. Na enem mestu, z dovolj obojega: konteksta misli in misli same.
Tudi prevajalka je zahtevno delo dobro opravila (nekaj zadev, ki bodo zbodle poznavalce, se vselej najde: "valid argument" tako ni "resničen argument", pač pa "veljaven argument", in "opium for the people" ni "opij za ljudstvo" temveč "opij ljudstva" ...). Bolj zoprna zadeva se je prikradla uredniku: pri Platonu je izpadel cel odstavek o duši, zato tisto, kar je ostalo na strani 29, ni najbolj razumljivo.
