Marko Pogačnik: Zemeljske spremembe in človekova preobrazba
Študentska založba Litera, Maribor 2002, 3.047 SIT
O zemlji kot novem prebivalcu našega planeta.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
O zemlji kot novem prebivalcu našega planeta.
Če bi vam nekdo rekel, da vas bo naučil pogovarjati se z zemljo, bi ga imeli za lunatika. Če bi na vrata mestne hiše majhnega podeželskega mesteca potrkal mož, ki bi se ponudil, da izvede akupunkturo tal v občini, bi župan najprej pogledal na koledar, če ni prvi april. Če bi prebrali reklamo za tečaj prizemljenja, na katerem bi vas učili, kako se vživeti v drevo, kako začutiti korenine, ki od vas poganjajo v zemljo, bi rekli, da gre za potegavščino propadlega gledališkega igralca. Če bi slišali za mojstra, ki pozna skrivne kretnje, s katerimi se lahko približate prednikom, bi si v hipu predstavljali črno magijo.
Toda Marko Pogačnik je akademski kipar, soustanovitelj legendarne skupine OHO in oblikovalec slovenskega grba in zastave. Avtor številnih knjig in metode zdravljenja zemlje s pomočjo "litopunkture", ki jo je apliciral v krajinskih parkih po Nemčiji, v Murski Soboti, v Beljaku, po brazilskih pokrajinah, ob švicarskih jezerih, na Irskem, v Celovcu, kjer je postavljal kamnite stebre na akupunkturne točke pokrajine z namenom, da bi vzpodbudil samozdravilne procese določenega kraja. .
Torej ... ? - Zakaj ne?
Skratka, tekst o zdravljenju zemlje. V poplavi učbenikov, kako ozdraviti samega sebe, da bi se bolje počutili med ljudmi, je delo novum, saj obrne poanto v nasprotno smer: kako spremeniti samega sebe, da bi bili bližje okolju, ki pa ga ne tvorijo ljudje, kmetijski produkti, industrijski izdelki in umetnine. Katero okolje? Vsekakor ne prsta kot taka, temveč zemeljske sile in njena žarčenja.
Kako doumeti te neotipljivosti? Fizika ne geologija nista v pomoč. Pogačnik jih predstavlja skozi svoje izkušnje - zdravil tudi zemljo v Dachauu! -, prek branja svetopisemske apokalipse, svoje vednosti, ki jo najdeva v lastnih sanjah, v navadah krivoverskih bogomilov in katarov, predvsem pa skozi serije vaj meditiranja.
Ena npr. pelje v skušnjo osvoboditve zavesti, da se prosto giblje v vesolju. Tisočletni sen človeka, da bi se prosto gibal po zraku! Tokrat pelje pot skozi tole etapo: "Izberite cvetlico in jo nekaj časa opazujte. Nato si zamislite, da je vaša zavest kot čebela. Stopite v cvetlični prostor kot čebela, ki nabira med. Medtem ko ste znotraj, poskusite občutiti prostor okrog sebe kot cvetlični notranji prostor."
Kot skeptični bralec seveda nisem preverjal praktičnih učinkov, čeravno so sposobnosti, ki jih avtor obeta, brez dvoma mikavne.
