Drago Jančar: Privlačnost praznine: literarni eseji in zapisi

Umetnikovi odzivi na vprašanja, ki ne prenesejo pološčenih odgovorov.

O dandanašnji evropski literarni estetiki: priča smo stanju zmeraj bolj opazne in oprijemljive razlike med globino in praznino, razpadu ostrih estetskih kriterijev, s tem pa poplavi založniške literarne komercializacije (lahkotnosti, berljivosti in seveda, prodajnosti), ki z raznoraznimi "nekaj več" (Cohelio in njemu sorodni) ponuja izključno - duhovno praznino. In kaj je ob tej "amerikanizaciji" literature naravnost srhljivo? To, da se prodajni uspeh vse bolj samoumevno enači s kvaliteto ...

O dandanašnji informacijski zmešnjavi, ki nas preplavlja iz računalnikov: "Groteskno je prizadevanje šolnikov in pedagogov, ki se trudijo, da bi vsak učenec prišel do svojega računalnika, saj v resnici že dolgo gre predvsem za to, da bi vsak računalnik našel svojega učenca ..." In prav zabavno bo opazovati zmedo, ki bo zajela šolski sistem ob spoznanju, da so z informacijsko tehnologijo naphane mlade glavice pravzaprav prazne, saj je branje pač nenadomestljivo za razvoj človekove osebnosti ...

O podobi dandanašnjega samotnega bralca s knjigo v roki: zasedla jo je podoba človeka s slušalkami na ušesih in daljinskim upravljalcem v dlani, skratka, svet je razdeljen na manjšino, ki bere, in večino, ki tega ne počne. In zopet srhljivo: "Izbrani predstavniki večine tekajo od enega razpoložljivega mikrofona do drugega in se postavljajo pred vsako kamero, da bi tam nemudoma razložili, česa niso prebrali, česa ne vejo in vse ostalo, česar njihovi možgani niso sposobni zapopasti ..."

Z eno besedo: opomin.