Nikolai Mikhailov: Mythologia slovenica

Poskus rekonstrukcije slovenskega poganskega izročila.

Kdo so bili bogovi starih Slovencev? Kako so izgledali? Kaj so počeli? - Tema, ki vznemirja. Pogled, ki je hkrati umik v zibelko izvora, ko sega bajno daleč, v čas predkrščanstva. Raziskovanje, ki se zdi vnaprej obsojeno na neuspeh.

Stari Grki so imeli namreč svojega Zevsa in njegove tovariše z Olimpa, za katerimi pa so ostali templji, kipi in monumenti, tragedije in obširna literatura. Za bogovi Slovencev pa ni ostalo ničesar.

Rus Nikolai Mikhailov, ki proučuje slovansko in slovensko mitologijo na univerzi v Vidmu, je odšel v čas poganstva po treh poteh. Prek primerjalne mitologije, etimologije in ljudskega izročila.

Prokopij iz Cezarejeve je že l. 562 v latinščini zapisal, da Slovani verjamejo, da je en bog tvorec strele, vrhovni gospodar vseh stvari, in njemu žrtvujejo živino in druge žrtve. Iz Kijevske Rusije je Nestorjeva kronika iz 11. st., ki opisuje, kako je l. 980 poskušal knez Vladimir pred svojo palačo postaviti lesene bogove Peruna, Horsa, Dažboga, Stribola, Semargla in žensko božanstvo Mokoš.

Potem ko je imel na voljo samo protoslovansko shemo, je Mikhailov ravnal minimalistično. Ni poskušal rekonstruirati celotnega poganskega panteona, ampak se je osredotočil samo na glavni mit, na spopad nebeškega boga Peruna s htoničnim božanstvom.

Toda, ali je kakšna sled tega slovenskega gromovnika še otipljiva v sedanjosti? Po ljudskem izročilu ljudje med Porabjem in Ptujsko goro ob grmenju še vedno pravijo: Perun bije. Najdeno je torej Perunovo ime, ki pa samo po sebi ne pelje nikamor. Tu napravi Mikhailov komparativni preskok v legende in pripovedke o Kresniku. V njih obstaja stalna shema, po kateri neko htonsko bitje nekaj krade Kresniku, ta se spusti v boj s sovražnikom, ga tepe s kladivom, strelo, bliskom, na koncu reši žrtev htonskega sovražnika, po bitki pa ponavadi dežuje ali pada zlata pšenica. Skratka, natanko isti zgodba, kot pri starih Slovanih med Perunom in bogom Velesom.

Sedaj je potrebno samo še utemeljiti preobrazbo Peruna v Kresnika. Tu poseže Mikhailov po etimoloških študijah (Bezlaj, Vasmer), ki besedo kres povezujejo s pojmoma "ogenj" in "udarec", torej blisk. In od tod Kresnik kot gromovnik.

Ena tistih študij, ki z nazorno izpeljanim spoznavnim učinkom razveselijo bralca.