Michal Snunit: Ptica v duši

Pripoved za otroke, ki si jo berejo tudi odrasli.

Varianta Malega princa, v tistem smislu, da ga lahko preberete, ne da bi imeli občutek, da ste se pretihotapili v otroški svet. Izraelska novinarka in pisateljica Michal Snunit je največjo zapletenost, kot je človeška duša, postavila kot nazorno preprostost. Kako razložiti vse te subtilne interakcije med človekom in njegovo dušo? - Običajno to napravijo v zajetnih knjigah, ki si sledijo ena za drugo. Tu spregovori karikatura ptice; ptice, ki uteleša vzgibe duše na tak način, da jih napravi dojemljive. Seveda ne na mah, kar dokazujejo pisma bralcev, ki so knjigo najprej prebrali v knjigarni, jo potem že prebrano še kupili in nato na novo prebirali in prebirali, na koncu pa začeli premišljati, komu vse bi jo lahko podarili.

Torej ptica, ki odpira in zapira predale duše, ki se na objem odzove tako, da raste in raste, dokler nas ne napolni, ki se na nanešeno jezo zvije v pernato kroglico, ki ima v sebi številne predalčke, ki jih odpira s ključem pač ustrezno zunanjim občutjem, ki se nas dotaknejo. Toda ni le služabnik, kdaj nas preseneti, ko spregovori po svoje: vi se trudite, da bi koga potrpežljivo poslušali, presneti ptič pa potegne ven predal z nestrpnostjo in sogovorniku nataknjeno sežete v besedo. Ptica, ki se slabo počuti, odpira predale, da se slabo počutite še vi. Ptica, ki se dobro počuti, pa odpira same takšne predale, da se dobro počutite tudi vi. Et cetera.

Skratka pripoved, ki bralca napelje, da se ustavi za hip pri sebi. Da pomisli, zakaj ravna tako kot ravna, da se ove, zakaj ga kakšne izmed reči, ki jih počne, v duši sploh ne veselijo, da torej spozna, da bi lahko v sebi kaj spremenil, če bi hotel zaživeti v sozvočju s svojo dušo.

Starogrški rek gnothi seauton "spoznaj samega sebe" predelan v poslednjo preproščino, ki je dojemljiva odraslim, na poseben način pa tudi otrokom.