Carlo M. Cipolla: Allegro ma non troppo

Ne, to ni serjozna knjiga o glasbi, to je duhovita intelektualna esejistika.

Zgodovinar Cipolla jo je najprej napisal v zabavo svojim prijateljem, ko pa je postala posebej iskano duhovno blago, jo je izdal še v veliki nakladi. Vsebina, ki jo predstavlja, je miselno argumentativna igra, v kateri prinaša odgovore na krucialna vprašanja.

Zakaj je propadel rimski imperij? - Rimski aristokratski sloj se je postopoma zastrupil s svincem. Čer ga telo absorbira dnevno več kot miligram, lahko povzroči bolečo zapeko, izgubo teka in paralizo okončin in nazadnje smrt; pri moških pa jalovost in pri ženskah splave. In v Rimu je Plinij st. naročal, naj se za pripravo živil uporablja svinčene in ne bronaste posode , svinec so uporabljali za izdelavo vodovodnih cevi, bokalov, kozmetike, zdravil in barvil, nefermentirani grozdni sok so zavreli in spravili v svinčene posode. "Tako so Rimljani, misleč, da sterilizirajo vino, sterilizirali sami sebe."

Dejavniki zgodovine naenkrat niso velikost in oboroženost armad, politična ureditev ali verski fanatizem. Kot ključni faktor nastopajo začimbe, poper npr. naj bi s svojimi afrodizičnimi učinki spodbujal rast, zraven tega pa še energičnost prebivalstva: " Podžigal je tudi podjetnost mož, ki so začutili veliko zanimanje za obdelovanje kovin." Od tod razmah priimkov Smith v Angliji, Schmidt v Nemčiji, Ferrario ali Fabri v Italiji, Favre, Fabre, Lefevre v Franciji in Kovač, Kovačič v kranjskih deželah. - Elegantna izpeljava!

V drugem eseju Cipolla postavlja temeljne zakone človeške neumnosti in pride do rezultata, da je kvota neumnih stalnica v poljubljenih družbenih skupinah. To postane frapantno, ko za zgled izbere univerzo. Razdeli jo v štiri skupine: pomožno osebje, uslužbenci, študentje in predavatelji. Ko so ugotovili, da je frakcija neumnih med pomožnem osebjem neverjetno visoka, so pojasnilo našli v siromašnem izvoru. Toda, reč se zaplete, ko natanko enak delež neumnih vztraja tudi med študenti in celo med predavatelji!

Še večji problem nastane, ko prebivalstvo razdeli na kategorije: lopovov, inteligentnih, omejenih in neumnih. Kdor opravi dejanje, ki napravi korist njemu in izgubo nekomu drugemu, je lopov. Kdor opravi dejanje, ki opravi korist njemu in drugemu, je inteligenten. Kdor opravi dejanje, ki povzroči izgubo njemu, dobitek pa nekomu drugemu, je omejen. Kdor pa opravi dejanje, ki povzroči izgubo tako sebi kot drugemu, je neumen.

Zadevo od tod zapelje v nov paradoks: bister človek lahko razume logiko lopova, pred bedakom pa je popolnoma nemočen, saj ne more doumeti motivov njegovega delovanja.

Duhovita knjiga, ki lahkotno izdeluje pojme, s katerimi si lahko pojasnjujemo urejenost sveta.