Mateja Sedmak: Kri in kultura: etnično mešane zakonske zveze v Slovenski Istri

Četudi študija, "živahnopis".

Problem tozadevnih znastvenih izdelkov nasploh je v tem, da jih - razen "poklicancev" iz kroga posvečenih, pa še ti so večinoma primorani po službeni dolžnosti - pravzaprav redkokdo drug še bere. Zakaj in čemu tolikšen odpor? Preprosto zato, ker so, prvič, bralno neprebavljivi, in drugič, praviloma so "pre-polni samih sebe" oziroma avtorjeve vzvišeno/vsevedne osebe in kot taki seveda odbijajoči. No, v pričujočem primeru pa temu ni tako: avtorica nam namreč nevsiljivo "poda" tako celoten znanstveni aparat kot tudi bralni užitek v tekstu. Knjiga, recimo ji kar zalogaj, saj šteje dobrih 400 strani večjega formata, je v grobem razdeljena na tri vsebinske dele.

V prvem bralca dobesedno prijateljsko seznani z mnoštvom socioloških teorij, ki obravnavajo etnično mešane zakonske zveze, v drugem in tretjem delu pa v živo - iz prakse (beri: iz etnično mešanih zakonskih zvez) - spregovorijo mali ljudje iz Slovenske Istre. Samo delček iz zgodbice (iz pripovedi Slovenke, poročene s pripadnikom italijanske manjšine), ki odslikava srčiko celotne zgodbe : "Ona (hči, op.p.) je bila stara devet let, ko me je vprašala, kaj je, ali pol Slovenka ali pol Italijanka. Ti nisi nič polovična, sem ji rekla, ti si cela, ko si v slovenskem okolju si ena cela Slovenka, ko si v italijanskem si ena cela Italijanka. Ti nisi polovična, ti si dvojna. In to ji je dalo moč ..."

Še enkrat: četudi študija, "živahnopis".