France Vreg: Feljton

Komparativna študija feljtona.

Kot hommage starosti novinarskih ved Francetu Vregu je izšla njegova predelana diplomska naloga izpred 40 let na oddelku za Primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani. Že takrat je delo seglo v zgodovino slovenskega žurnalizma druge polovice 19. stoletja, medtem ko bi danes nosilo naslov: Zakaj je izumrl feljton?

Avtor se je teme lotil po dveh poteh: najprej je prebiral teoretike žanrov in njihove klasifikacije, potem pa predstavil vlogo feljtona v slovenski kulturni in politični zgodovini.

Največji med starimi Slovenci je bil Janko Kersnik. V "Slovenskem narodu" je objavljal Nedeljska pisma, rubriko, ki predstavlja mejni žanr med novinarstvom in literaturo. Shematični opis bi feljton pojasnil kot publicistično prozo, v kateri avtor s skopim orisom zajame košček življenja, ga prepleta z asociacijami, s filozofskimi prebliski, humanističnimi meditacijami, ironičnimi pobliski, ubesedenimi kot kramljanje, ki pa na koncu zbode z moralično ostjo, ki pretrese bralca. Avtorski tekst par excellence.

Knjiga, ki napelje na pozabljeni del zgodovine novinarstva, pa je žal premalo aktualistična. Ne zavoljo dejstva, da izpusti zadnjega pol stoletja, temveč zaradi izoliranosti fenomena feljtona. Vreg je izbral zlato dobo, po Kersniku vrezal mersko enoto, ni pa poskušal slediti usodi feljtonistike v širšem obdobju, recimo vsaj prvih štirih desetletij dvajsetega stoletja. Tako nastane vtis, da je feljton enkratna oblika značilna za čas realizma, ki kdaj pa kdaj po čudu spet zaživi, pri čemer pa je odmišljeno dejstvo, da so se njegove osnovne značilnosti ohranile, le da danes niso več pisane v stari kersnikovski formi.