Michael Moore: Neumni beli možje

Po filmski uspešnici Bovling za Columbine tokrat še knjižna.

Ameriška družba skozi piker humor. Knjiga razgalja politike, ko navaja njihove povezave s finančnimi korporacijami in multinacionalkami. Ne zanima ga, kaj povedo ljudstvu, tisto kar šteje, so zakoni, ki so pisani na kožo zdaj proizvajalcem avtomobilov, zdaj kemični industriji, ki je kot po naključju veliki sponzor njihovih strank.

V kritiki je podoben Chomskemu, vendar pa se odlikuje z veseljem do življenja in z optimizmom outsiderja. Sveta ne opisuje z moralično grozo nad pokvarjenostjo, ampak išče in ponuja duhovite oblike državljanskih protestov. Ne v formi revolucije, marveč bolj ali manj legalnih akcij, protestov in lastnih kandidiranjih na volitvah.

Ekonomisti se držijo za glavo nad njegovimi idejami, ko logiko maksimiranja profita na račun odpuščanj in klestenja delovne sile, obrne na glavo. Njegovi primeri so prepričljivi: Firestone je strokovno usposobljene delavce na hitro zamenjal z manj plačanimi stavkokazi, kar je povzročilo številne reklamacije nad slabo izdelanimi avtomobilskimi gumami in posledično odškodninske tožbe, s tem pa podjetje pahnilo v stečaj. Izpeljave pa vratolomne: dobro plačan delavec, ne bo med službo razmišljal, kje bo dobil denar za nove žarnice ali kako bo otrokom kupil knjige, ampak se bo lahke duše posvetil delu.

Avtorjevo posebno zadovoljstvo je neumnost in nerazgledanost predsednika Busha; ta je med drugim nekje izjavil, da je v otroštvu najraje prebiral knjigo, ki je izšla šele potem, ko je on že diplomiral!? Toda z enako strastjo kritika meri tudi Clintona, ki ga sicer ne ironizira s kratko pametjo, marveč ga prikazuje kot šarmantnega prevaranta, katerega obraz je deloval libertino, roka pa podpisovala konzervativne zakone, ki so prepovedovali zakone med istospolno usmerjenimi.

Strategija knjige je, da na svet, ki se kaže v prijetni luči, posveti iz perspektive, ki prikaže trpko realnost, potem pa nagovori bralca s hudomušnimi predlogi, kako lahko postane sam s svojim početjem akter zgodovine. Tu naenkrat ni več šibkih in nebogljenih; ko je navadna knjižničarka izvedela, da je založba Moorovo knjigo namesto na trg hotela poslati v stiskalnico starega papirja, je sprožila upor bralcev na internetu ter na koncu primorala veliko založbo, da v strahu pred izgubo svojega renomeja vseeno izda politično nekorektno knjigo.

Najmočnejša poanta dela je prav ta vitalizem, ki se ne vda v usodo nergača ali pa ciničnega opazovalca, ampak tuhta in išče poti, kako postati homo politicus - in pri tem uživati.