Robert Swindells: Zadeti

Roman o mladostnikih, ujetih v č(a)rni ris zahrbtnega demona, alkohola.

Glavni junak romana je Gospodbogsatan alkohol: in nastopajoča druščina vanj verujočih (beri: konzumentov) tako lahko edino in samo slepo vozi oziroma pelje "povest" svojih nič kaj zavidljivih življenjskih zgodb natačno po njegovem ubijalskem "nareku", ki se ponavadi začne s trojnim s-jem, srebrni, srkni, spij, kaj kmalu pa tudi žalostno zaključi s tako imenovano piko na i, to je srhljivim spoznanjem, ki ga še najbolj slikovito ilustrira "genialna" pijanska (tolažilna?) krilatica, pijem samo, kadar sem sam ali v družbi ...

Ampak, za poseganje po omenjeni zlagani tolažbi, pijači, je vedno, kot je "surovo" zapisala avtorica spremne besede, odgovoren tisti, ki pije! Zato, nadaljuje, slabe ocene, neuspeh na maturi, prepiri v družini, nasilen oče, huda življenjska izkušnja ... niso krivci za alkoholizem.

Pričujoči roman je pisan dvoplastno, pred nami se razpletata, zapletata in prepletata dva svetova: prvi je svet okorelih pijancev, takorekoč profesionalcev, ki so že zdavnaj "prišli do življenjske ugotovitve", da pač ni važno, koliko se človek matra, saj na koncu iz vsega rata drek, drugi pa je svet neizkušenih, mladih ljudi, ki s steklenico na ustih šele začno "ugotavljati" že ugotovljeno resnico prvega. In razlika med prvimi in drugimi je samo v tem, da so mladeniči prepričani, da niso alkoholiki: skratka, prepričani so, da se te "razvade" lahko odvadijo dobesedno čez noč. A kaj, ko si že ob zori naslednjega dne zopet postrežejo s "pravljico za dobro jutro", duhom iz steklenice ...

Roman, v katerem se bo naš(t)el dobršen del Slovenstva.