Janez Pirnat: Dotik

Pogovor s kiparjem.

Življenjske zgodbe in nazori poznajo dve obliki izražanja: prvo ali tretjo osebo. Pripoveduje jih torej sam avtor, ali pa jih napiše njegov biograf. Dotik je literarni hibrid, v katerem biografinja (Darinka Kladnik) vodi skozi intervju kiparja Pirnata po poti spominjanj, ki jih v knjigi obdajajo podobe njegovih risarskih skic in ustvarjenih kipov.

Delo je natančen curriculum vitae, za laika celo preveč, hkrati pa predstavlja še kiparjeve poglede in analize različnih momentov sodobnosti in umetnosti. Ta dvojni princip je neposrečen, zakaj Pirnatovi pogledi na kvantno fiziko, dobo faraonov et simile so pisani bolj kot samostojne esejistične kapsule kot pa memoarski utrinki. S takim eklekticizmom knjiga izgubi vtis celote, ki je nujen v tem žanru predstavitve umetnikovega bivanja.

Knjiga je najmočnejša tam, kjer podaja avtorjevo neposredno izkustvo, bodisi skozi študijske peripetije; lik legendarnega paleontologa Srečka Brodarja, ki ni zdržal več kot četrt ure brez cigarete, pa je dijakom zapisal na tablo nekaj nalog, sam pa odšel na "čik pavzo"; anekdota z Meštrovićevim bronastim kipom Grgurja Ninskega, na katerega odlitek so študentje akademije hodili lulat, da je dobil pravo patino; podoba Grožnjana izpred desetletij; ali pa Pirnatova filozofija kiparjenja, ki jo presadi v svoje bivanje, v katerem ima prednost manualno delo - "če uporabiš mehanski stroj za delo, boš začel mehansko misliti".

Knjiga kot bralni čar za ljubitelje in prijatelje, za zgolj radovednega bralca pa posamezni odlomki.