Jamie Oliver: Še več kuhinje do nazga

Tretja knjiga v slovenščini.

Oliver je postal pojem. Izrecite le njegovo ime otrokom in že vam bodo dokončali stavek ... aha, kuhar Oliver. Od kod vznik tega fenomena?

Močna propaganda televizijske mašinerije. Brez dvoma nujni delež, toda tudi neki drugo Oliver, Oliver Mlakar, je pred desetletji kuhal s teto vegeto, pa ni postal kuharski pojem. Res, on je bil v isti osebi še teve voditelj, a če vzamemo la haute cuisine in mojstra Bocusa: velja za legendo, a daleč pod epidemijo Oliverja. Le televizija in gurmanstvo očitno nista dovolj.

Če odmislimo njegovo spontanost in njegov sleng, po katerem bi Roland Barthes prej napeljal, da se za tako robatim jezikom ne more skrivati sladokusec, pri Oliverju izstopata svoboda in užitek izbire.

Klasične kuharice vidijo svet le skozi kosila in večerje, medtem ko Jamie O. zadovoljstvo v prehranjevanju raztegne na cel dan. Od zajtrka, ki ga spremeni v kraljevsko požrtijo, do prigrizka, ki se prileže sredi prekrokane noči. S tem vzame obedom sakralni blišč, saj namesto vnaprej povabljenih gostov zaživi igrivost spontanosti, ko nahrani druščino žurerjev s polnočno ponvijo.

Oliver je hkrati dedič receptov a la Varčna kuharica, ko plebejsko polento povzdigne v polentarski pomarančni kolač in bonvivanski inovator, ko tri do sedem dni počasi vliva steklenico vodke v preluknjano lubenico, katero na koncu postreže nič hudega slutečim prijateljem.

Glavna posebnost pa je kajpak nepredvidljiva izbira receptov. Pred vami sta rukola in kreša - spontano ju bosta z oljem, kisom in soljo spremenili v osvežilno solato, morda vanju narezali nekaj parmezana. Oliver gre za dva koraka naprej: dodajte še orehe in hruške!

In od tod stopite v past. Naenkrat se vam zdi svet tako enostaven, da bi vsemogoče sestavine sipali ene med drugo. Zakaj si ne bi vzeli popolne svobode in se utrgali spon kuhinje babic in priročnikov nacionalnih jedi?

Poslednje skrivnosti pa v knjigi Oliver ne razkrije: kako se naučiti predvideti, kateri okusi bi se med seboj ujeli in zapeljivo dopolnjevali.

Njegove knjige niso vratolomne kulinarične revolucije, ki bi iz bralcev ustvarjale nove originalne kuharje, ampak so bolj modernizirani in sodobnemu ritmu prirejeni recepti, ki pa jim slehernik ubogljivo sledi, tako kot nekoč Kalinškovi ali mojstru Ivačiču.