Ko knjige dopustujejo

Poleti časniki zasujejo svoje bralstvo z nasveti, katere knjige bi lahko prebrali na plaži ali kje v senci borovcev. Ali potemtakem postaja knjiga sezonska potrošna roba? Nasprotno, fenomen poletnih bralnih navad kaže na rešpekt do knjižne literature, zakaj zanjo si je potrebno vzeti čas. Tu so sodobniki na las podoben pradedom, tudi sledni so namreč brali takrat, ko so bili prosti delavnih aktivnosti. Nekoč zimske bralne urice, danes poletni bralni tedni. Ker pa je sodobno dopustovanje ponavadi daleč od doma in lokalne knjižnice, si velja vzeti s seboj malo obširnejši kovček knjig; kakšna več za rezervo je vedno bolje kot grozljivo spoznanje, da je edina knjiga, ki jo imaš s seboj, popolnoma neberljiva.

Skratka, kakšen bralni repertoar je torej najti v zadnjem letu slovenske produkcije?

Popotništvo

Če vam zanimajo zares nepoznani kraji in občutki, kakršne še nihče od vaših prijateljev ni okusil, je pravo čtivo Jerry A. Linenger, ameriški vesoljec in to slovenskega rodu, ki je preživel 5 mesecev na ruski vesoljski postaji Mir. Skratka, iz dneva v dan se je gibal med 320 in 480 kilometrov nad Zemljo. Knjiga V vesolju razkriva peklensko ceno te sicer znanstvene ekstravagantnosti, ki išče meje človeškega telesa; Jerry je izgubil 13 % kostne teže in potem potreboval leto in pol rehabilitacije.

Ako bi radi doživeli še nevidene poglede na Zemljo, potem je odgovor v delu Yanna Arthus-Bertranda - Zemlja pogled z neba. Avtor nam ponuja svet iz ptičje perspektive, ko dela iz helikopterja posnetke, v katerih vidimo podobe moderne umetnosti, potem pa se izkaže, da gledamo čajne nasade, roje kobilic, gromozansko ribjo tržnico ob afriški obali, pokopališče tankov, stanovanja v brazilskih nebotičnikih. Finalni učinek: svet iz ptičje perspektive se zdi veliko bližji, najbolj stvaren izmed vseh človekovih gledišč.

Kadar vas zamika, da bi dali turizmu ščepec duha, se velja zapeljati Po poteh skrivnosti, ki jih je napisal Matjaž Babič. V izletniškem vodiču gre nenavadnim rečem iskati izvorne zgodbe, kot so ohranjene pri sodobnikih: Čigava je kost v cerkvici na Crngrobu, dolga 7 čevljev in debela 7 palcev? Kje je umrl grof, čigar srce hranijo v steklenički napolnjeni s prozorno tekočino v kapelici pokopališča na Turjaku? Kako se je znašel oltar madam Pompadour v kartuziji Pleterje? Napisano ne kot povzetek umetnostno-zgodovinskih razprav, ampak v slogu raziskovalnega novinarstva.

Intelo

Kultni mislec sodobnosti Francis Fukuyama je v slovenščini udaril s Koncem človeštva, v katerem zarisuje posledice revolucije v biotehnologiji: zdravila za dobro voljo, kloniranje, možnost prostega izbiranja spola potomcev, ekstremno podaljševanje življenja ... Avtorjeva poanta: kako omejiti biotehnologijo, ki bi jo uporabljali za zdravljenje bolnih, ne pa za pretvarjanje zdravih v bogove?

Iz antike se vrača Aristotel z Nikomahovo etiko, v kateri premišlja človeške značaje skozi serije subtilnih triad: lizun, vsiljivec in prijaznež, razsipnež, skopuh in širokosrčnež, malodušnež, nadutež in visokomisleči ...

V pradavnino pa vodi delo Williama Goldinga Dediči, ki je intelektualni bralni izziv. Napisana je v jeziku, ki s posebno sintakso in vpeljavo pojmov, s katerimi naj bi mislili neandertalci, spremeni branje v peklenski postopek dešifriranja in tavajočega vživljanja v človečnjake iz drevnih časov.

Esejistična analitika

John Cornwell je pod naslovom Hitlerjev papež objavil biografijo Eugenia Pacellija (1876-1958), ki se je vpisal v zgodovino kot papež Pij XII. Če vam uspe odmisliti v oči bijočo pristranskost, ko Pacellija obtožuje malone kolaboracije s Hitlerjem, imenitna zgodovina protislovnosti kolaboracije, katere cena je po eni strani minimalno sodelovanje z nacističnim režimom, po drugi pa avtonomna drža, ki rešuje Židov in druge preganjane, in ki v okupiranem Rimu hladnokrvno izdaja Osservatore Romano, katerega vsebina tako razsrdi nacifašiste, da ga sežigajo na ulicah.

Oskarjevec Michael Moore v Neumnih belih mož uprizori veselje do upiranja bushevski - tudi clintonovski - Ameriki. Namesto bolečine Martina Luthra Kinga ali grenkobe Noama Chomslega Moore ponuja stil prevratniške duhovitosti.

Največji med novinarskimi eksistencialisti Ryszard Kapuscinski je objavil Ebenovino, v kateri zbere štiridesetletne izkušnje časopisnega dopisnika, na katerih ustvarja sliko, kaj je pravzaprav Afrika. Njegova poanta ni zgroženost ali sočutje nad bedo in revščino, temveč iskreno spoštovanje afriških sposobnosti najti si veselje in smisel življenja magari iz kosov odpadkov. Njegova Afrika je torej - največji človeški potencial. V primeru totalne apokalipse so afriška plemena edini homo sapiensi, ki so zmožno začeti življenje iz nič.

Črni Humor

Vinko Moederndorfer je v Predmestju spisal njegovo trdo različico v obliki romana o perverznih zadovoljstvih druščine iz predmestne birtije. Psihogram lumpenproletarcev, ki ga poganjata fuk in smrt.

Od Kaurismaekija naprej lahko govorimo o finskem humorju, ki ga v literaturi reprezentira Arto Paasilinna; v zadnjem slovenskem prevodu v romanu Tuleči mlinar. Njegov humor ni nedolžen, je prej šokantna družbena kritika, ki prinaša zgodbo o izobčencih brez zločina, kateri nam prirastejo k srcu, ko si znajo izmisliti nezamisljive oblike vzporednih življenj.

Luis Bunuel je svojo umetnost kreiral v filmih, vendar pa je za seboj zapustil tudi književno delo spominov - Moj zadnji vzdihljaj. Živel je svoj nadrealistični moto: filme je snemal zato, da bi šokiral. Tako kot je filmsko publiko bodisi navduševal bodisi spravljal v bes, tako je napisal tudi spomine - šokantne domislice in bodice v duše malomeščanskih bogatašev.

Vojni roman

Slavenka Drakulić je napisala roman Kot da me ni, pisan iz perspektive bošnjaške intelektualke, ki jo zaprejo v taboriščni bordel, kjer jo srbski vojaki iz noči v noč posiljujejo. Subtilna psihologija preživetja človekove dignitete.

Avtor Angleškega pacienta Michael Ondatje je roman Anilinin duh postavil v milje pobojev paravojaških milic v Šrilanki. Glavni junak je okostje mrliča, ki ga po zahtevi mednarodnih človekoljubnih organizacij poskušata identificirati arheolog in antropologinja. Kako izmed tisočev nekaj let starih trupel ugotoviti kdo je sploh to? Pisatelj gre nad pokole z znanostjo, v kateri je čudaški profesor sposoben iz 700 let starega okostja po obrabi kosti ugotoviti, kaj je bil umrli po poklicu.

Vohuni in špijoni

Izraelski tajni službi Mosadu sta posvečeni dve deli: agent Zvi Aharoni opisuje svoje videnje Operacije Eichmann, novinar Gordon Thomas pa v Skrivnostni zgodbi Mosada predstavlja akcije in principe delovanja službe, ki funkcionira že kot mit.

Medtem ko je Jerca Vodušek-Starič po arhivskih dokumentih napisala delo Slovenski špijoni in SOE 1938-1942, ki prikazuje mrežo angleških tajnih agentov na Slovenskem. Vendar to ni zmagoslavna hagiografija a la Mosad, zakaj po vojni so britanski špijoni, ki so pomagali rušiti nacizem, končali v rokah partijske UDBE. Skratka, pretresljiva knjiga o trpkih usodah dr. Borisa Furlana, Dimitrija Omerse, dr. Milka Brezigarja, dr. Vinka Vrhunca, Stanislava Rapotca, dr. Mirana Orožna, dr. Mirka Kramerja in Antona Batagelja.

Miscelanea

Alojz Rebula je Arhipelag postavil kot literarno panoramo slovenskih stoletij. Skratka, zbirka novel, ki ena za drugo postavljajo, opisujejo in sledijo moralnim in etičnim dilemam od rimskih časov do najnovejše sodobnosti.

Bolj ko je mrtev Vladimir Bartol, bolj je popularno njegovo delo. Kaj ne bi? V zbirki Al Araf je Ljubljana le sestra Pariza; skozi dvajseta in trideseta po njej vrvijo boemi, bonvivani, filozofi, direktorji, profesionalni zapeljivci, alpinisti, ki jih namesto z revolverjem oboroži s pretkanimi načini psiholoških manipulacij.

Glavna oseba romana Platforma Michel Houellebecqa je antijunak - štiridesetletnik z lepo kariero, ki mu pade še bogata dediščina po očetu, o sebi nima kaj povedati. Pač, vsak večer gleda nadaljevanke, popoldne pa skoči v peep-show, kjer si izprazni tiča. Kaj bo počel? O čem bo razmišljal? - Brezupno? Nak, delo s posebno ironijo na račun poslovne filozofije turističnih multinacionalk.

Spomini Dmitrija Šostakoviča, kot jih je zapisal Solomon Volkov, so ingeniozna pripoved, kako preživeti pol stoletja komunizma ne kot vdani kimavec, ampak kot ustvarjalec perspektive, ki pogled na svet preuredi skozi faktografsko-obešenjaški humor.