Madonna: Angleške rožice

Pop zvezda glasbe in filmov je napisala knjigo za otroke.

Tako kot je nekoč šahovski prvak Anatolij Karpov napisal šahovsko knjigo za otroke. Skratka: ali je zvezdništvo vnaprejšnji garant za uspeh na kateremkoli področju?

Telo, podoba, glas, podoba in nastop Madonne so zakurili desetine milijonov oboževalcev. V pravljici za otroke pa so njeni preizkušeni čari neuporabni, na voljo ima samo besede, zgodbo in ilustracije F. Fulmivarija.

Če torej odmislimo delo ilustratorja, je izdelek Madonne neverjetno skromen. Zato je sklepna beseda avtorice, ki se zahvaljuje desetim svetovalcem za ideje, nasvete, spodbude, učenje pisanja etc., prava parodija na lastni napuh. Pomislite, da bi športni šampion, ki bi izpadel v predtekmovanju, objavil javno zahvalo vsem članom svoje ekipe, ker so ga tako dobro pripravili na tekmo!??

Pa vendar - od kod vtis skromnosti literarnega dela?

Madonnina zgodba je preprosta: najprej štiri angleške frajlice ignorirajo peto, potem pa jih dobra vila naredi nevidne in tako se lahko pretihotapijo v ignorirankin dom. Tu šok - deklica dela kot kakšna Pepelka in od tod obrat sočlovečnosti, ki iz prevzetnic napravi srčne prijateljice. In to je vse, ceneni prenos Pepelke v sodobnost, ki je oropan vsakršne dramatičnost in antagonizma med dobrim in zlim.

Če damo zgodbo najstnic prebrati njihovemu vrstniku, kot je trinajstletni Miha, ki sicer požira Harryje Potterje, bo izrekel dobrodušno oceno: "Mogoče bi bila zanimiva za devetletnika."

Knjiga, katere junakinje ne navdušijo niti svoje generacije! Če pa jo postavimo v konkurenco tisočih zgodb in sto tisočih pripovedi, ki jih prinašajo zbirke pravljic, bo opazna samo po imenu avtorice.

Literatura za otroke je najbolj neizprosen žanr, kjer zvezdništvo samo po sebi ne šteje nič. Madonnina pravljica bo zanesljivo razveselila le njene apriorne navdušence.