Vasko Simonitti: Fanfare nasilja

Zbir zgodovinskih člankov in esejev.

Naslov je redko posrečen, zakaj tekst kot gibalo zgodovine implicira prav vojne. Zajema pa čas prvih stoletij zgodnjega novega veka na teritorijih slovenskih dežel.

V sicer strogo akademsko delo avtor vnese miselno živahnost, ko premišljuje skozi neustaljene koncepte. Vzemimo pustoto, ki pomeni drastično zmanjšanje prebivalstva na določenem območju, kot je bila v obdobjih turških vpadov. Ali pa migracije, ki so posledice različnih okoliščin. Naj si bo izgon Judov in protestantov, prihod italijanskih trgovcev kot posledični odgovor, beg pred Turki in prihod Uskokov, odhod intelektualcev na Dunaj in druga univerzitetna mesta, morije kuge in vojn v Istri, katero so na novo zapolnili begunci iz Grčije, Albanije, Črne Gore, Dalmacije, Italije in Slovenije. Zgodovina ni vedno enosmerna; konec 16. stoletja so se meščani iz ekonomskih razlogov često selili v vasi.

Kako zgodovina niso večne in nespremenljive resnice, učinkovito ponazarja opis recepcij bitke pri Sisku iz leta 1593. To zmago so v naslednjih stoletjih častili v glasbenih delih, se je spominjali v gledaliških komadih, veliko obletnico - z 10.000 obiskovalci -

pa organizirali šele ob 300-letnici. Seveda motivirano, katoliški škof je poantiral, kako so boj proti veri nekoč vodili Turki, danes pa liberalci. Leta 1944 so slavili 351-letnico, na kateri so izpostavili, kako so sodobni Turki partizani, ki pa so še veliko hujši, saj že 3 leta vrše teror nad ljudstvom. 400-letnica je padla v čas nastanka nove države, ko je bil izpostavljen aspekt slovenskih čet, ki naj bi malone same premagale ogromno turško vojsko.

Berači niso ravno produkt vojaških spopadov, so pa ena zanimivejših tem, zlasti skozi načine, kako je njihovo število omejevala oblast. V polovici 17. st. so dobili "domači" berači pločevinaste značke, s katerimi so jih ločevali od morebitnih prišlekov, ki so jih skušali takoj izgnati.

Širok spekter tem in konceptov, ki iz zgodovine napravi privlačen objekt spoznanja.