Miljenko Jergović: Sarajevski marlboro

Kratke zgodbe o vojni v Bosni, ki jih je napisal človek z genijalnim občutkom združiti duhovitost in solzo.

Kakih trideset utrinkov po tri do sedem strani, v katerem vsak prikaže bolečo bit vojne. A to ni psihogram trpljenja, ki ga riše Drakulićeva v Kot da me ni, a še toliko manj norčavost, s katero Mujo in Haso morije preoblikujeta v samoironijo črnega humorja.

Knjiga ne govori o dobrih enih in slabih drugih, ampak o dilemah in notranjih bojih. Ko Jergović opisuje mentaliteto časa vojne, jo tlakuje s primeri kdaj nedoumljive človečnosti, ki so tako kot vojna pravo čudo za zahodnjaško pamet.

"Jovan. Tako hudobnega človeka bi lahko po Bosni iskal vse življenje, pa ga vseeno ne bi našel. Nekoč je fantiču, ki je nabijal žogo v njegovo hišo - odtrgal prst. Tolkel je brez vsakih predsodkov, tako tistega, ki mu je bil v sorodu, kot onega, ki ga je videl prvič v življenju." Zdaj se dogodi vojna, njegova vas dobi od JNA toliko topov in orožja, da pridejo po 3 cevi na glavo. A Jovan, zvani Musa, ostane isti, moral bi udariti po Zenici, a zdaj terorizira svoje vojake, ki jim prepove streljati na mesto, na koncu pa požene kroglo sebi v glavo. Nihče ga ni razumel.

Zgodbe, ki jih niza Jergović, nimajo konca, kjer junak konča obupan, v njih ima celo kot mrtvec digniteto. "Saksofonistu sem pred nosom speljal žensko.... Vojno sem pričakal s prezirom do njegovega saksofona, tip je bil vendar Srb, pričakovati je bilo, da se bo prikazal na Palah.... Ko je moj strah postal prevelik, mojih tirad pa ni imel kdo poslušati sem sklenil, da se poberem iz mesta.... Čez nekaj časa so mi v roke prišli sarajevski časopisi in na predzadnji strani sem prebral, da se je moj saksofonist, braneč mesto, preselil na oni svet ... Tako mehkih prstov ni bil za orožje. Jaz sem znal sukati besede, saksofonist pač ne... Nič več mu ne more pomagati, v življenju je izgubil dve bitki, za žensko srce in tisto za življenje. Vedno je, kot kaže, čutil več in močneje, bil krepkejši in trdnejši, a tega ni znal povedati."

Knjiga, ki te v prvem hipu že posesa v bralno naslado, potem te pa v vsaki zgodbi v nekem hipu stisne za vrat; bi sicer bral naprej, a rabiš premor - da preprosto obsediš in obnemiš.