ur. Janez Cvirn: Slovenska kronika XIX. stoletja (1884-1889)

Še zadnji zvezek, ki zaključuje kroniško zgodovino zadnjih dveh slovenskih stoletij.

Potem ko so za XX. stoletje uredniki porabili dve knjigi, so zdaj prišli očitno na okus in XIX. stoletje popisali v treh knjigah. Drobni utrinki, kako je nastajal in izšel denimo slavni Pleteršnikov slovar, kako so pričakovali prve Cankarjeve drame, kako je nemška stranka dojemala slovenizacijo Ljubljane po volilnih porazih v osemdesetih; prek karikatur in šal tedanjega duha časa, pa portret Janeza Evangelista Kreka ob njegovi izvolitvi v dunajski parlament:

"Doktor svetega pisma in filozofije. Temni lasje, temna polt, vedno umazana in nezlikana srajca in zanemarjena toaleta. Na ulici bi lahko sodil človek, da je komisar v klavnici. Oficijalno krščanski socialist, privatno - kakor pravijo - rudeči socialist. Za svojo osebo jako marljiv,; pri tem pozabljiv in raztresen, išče včasih v tobačnici petake. Dežnika ne nosi nikdar. Velik humorist, ki ne pozna žalosti, poje rad zaljubljene fantovske pesmi. Imeniten tarokist po geslu 'Wer nicht tarokiert, wird nicht ordiniert', in jako vztrajen pri tem poslu; ako naneseta čas in družba zdrži pri taroku tudi - 15 ur. Vsem, ki so njegovi gosti, je na razpolago ključ do njegove sicer skromne vinske 'biblioteke', do viržink, če pa pride kdo na pol bos, so mu na razpolago tudi njegovi čevlji, Mož ni napačen, nekako univerzalni genij."

V tem je mik kronike, ki nam zgodovinsko osebo prikaže v njenem bivanju, in zato tako nadkrili klasične zgodovino, ki o dotičnem pripoveduje skozi metagovorico, naštevajoč karierne uspehe, ne da bi bralec začutil, kdo se pravzaprav skriva pod vsemi funkcijami in knjigami.

Skratka, kronika kot način uživanja v spoznavanju minulih zgodovinskih dogodkov in oseb.