Dušan Merc: Golo mesto

"Situacije" teles v ubijajoči praznini ...

Z Merčevimi junaki ni moč sklepati niti bežnih znanstev, kaj šele prijateljstva: in sicer preprosto zato, ker so duhovno popolnoma otopeli. Skratka, so samo še mesene silhute, ki se takorekoč z odporom, naveličanostjo etc. prebijajo skozi lastne življenjske godlje oziroma zgodbe. No, s svojo ubijajočo praznino zares pritegnejo štiri (knjiga šteje dvajset zgodb, op.p.): "veseljak" iz druge redno hodi v kino, po predstavi pa prav tako redno pospi z biljeterko. A kaj ga venomer "gloda" pred, med in po njunem združitvenemu aktu? Le po čemu, vraga, vonjajo njene brisače ... "Veseljak" iz osme se na poti iz službe,. namesto domov k družini, "odpelje" z last minute ponudbo v Istanbul, od tam pa ... "Veseljakinja" iz enajste, mlada novinarka, pripravnica pri lokalnem časopisu odide (po urednikovi direktivi) na dan nedelje na vaško policijsko postajo, kjer naj bi naredila krajšo reportažo o delu tamkajšnjih policistov.

In po dopoldanskemu "ničdogajanu", t.j. praznemu besedičenju in kolovratenju (s komandirjem) po rajonu, končno - dogodek: "Kje si, komandir, javi se, ja, kaj je, pojdi v Spodnje selo, pri številki 12 so našli v gospodarskem poslopju moško truplo." In kaj sledi? Dobesedno dolgočasno popoldansko bedenje pri mrliču. In navsezadnje, tu je še "žalobnjak" iz sedemnajste, penzionist, ki se je odpovedal ženskam (... s tem so samo težave ...) in se potem zaradi osamljenosti navezal na - miši.

Pozor, čtivo za praznjenje "baterij".