Manca Košir: Surovi čas medijev

Zbirka intervjujev, esejev in člankov napisanih od konca osemdesetih do danes.

Manca Košir ima vso legitimiteto, da piše o medijih. Je ena redkih med teoretiki novinarstva, ki ima za seboj prodorno kariero žurnalistke. In ki premore vrlino javnega nastopanja; kadar se znajde kot gostja pred kamero, pusti pečat v oddaji. Njeni nastopi na javnih srečanjih se odlikujejo po izvirnem in iskateljskem pristopu. Kot moderatorka pogovorov o knjigah zapeljuje v dialog, ki pritegne poslušalca. Skratka, znana je po tem, da ji uspeva animirati publiko. Toda zdajšnja knjiga je sovražna do bralca.

Kako lahko avtorica tako kapitalno zgreši svoj prepoznavni stil?

Sama knjiga zadeva relevantne probleme, naj si bo raziskovalno novinarstvo, kadar se kaže le kot podaljšanja roka prinašalca škandaloznih dokumentov, naj si bo temeljni odnos časnikarjev do vladajočih oblasti, ali pa javno komuniciranje kot oglaševanje, kot (samo)reklamiranje ljudi, dogodkov in stvari.

Vse je imenitno razen bralca, ki se ne najde v tekstu. Zbrani članki so pisani za tako širok spekter publik, da je postal preprosto nezdružljiv: kritično novinarstvo v zadnjih vzdihljajih enopartijskega režima, bralstvo Nove revije l. 1990, juristi, zbrani na Dnevih slovenskih pravnikov, publika časopisa Brazde, čitatelji strokovne revije Sodobna pedagogika, kot predgovori knjig, ali pa kot neprevedeni angleški teksti, originalno namenjeni slušateljem mednarodnih konferenc ...

Knjiga resda ni napisana zdaj in tu za aktualno publiko, narejena je bolj kot hommage avtorici, vendar pa je tudi kot taka premalenkostna: portret Mance Košir (1989-2002). - ? Kot kip v naravni velikosti, kateremu bi odbili noge in život, in bi zdaj visel v zraku le v podobi glave.