Bronislava Aubelj: SENTENCE: modrosti starih Rimljanov

Za več kot 500 strani tematsko urejenih latinskih pregovorov.

Delo sicer ni popolni novum, je bolj pendant k zbirki Latinski pravni izreki (CZ 1994) Janeza Kranjca in k več izdajam Latinskih pregovorov, izrekov in izrazov Stanka Baniča. Njegova posebnost je, da je urejen po slovenskih pojmih, tako da ne začne denimo z latinskim ab abrupto, temveč s sentencami, ki se nanašajo na pojme Amor, avtor, bati se, bedak et cetera. In faktografska izčrpnost, ko poleg citatov navaja še njihove avtorje in mesta, kjer so jih izrekli. Cf. NAPAKA. Življenje mineva od napake do napake. ( po Seneki ml., De vita beata 1, 2).

Modrosti starih Rimljanov so formalno podobne slovenskim pregovorom, a med njimi so često velike razlike. Domači pregovori so v rabi kot komentar, s katerim dogodek na koncu zavijemo v celoto in pokažemo, kako svet poteka po trdnem redu; recimo trivialna poanta: vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije.

Latinci s sentencami ponujajo spoznanja, ki so kot šola življenja oziroma imajo status profanih božjih zapovedi. Za učenje pisanja je podučen Katon: Drži se zadeve in besede bodo sledile kar same, za uvid v večno prvenstvo vinske kapljice Varon: Nihče ni pil česa slajšega od vina, psiho priročnik je strnjen v lapidarnem Publiliju: Spomin na nesrečo je nova nesreča, muke projektov blaži Cicero: Prijeten je spomin na minule napore, sliko zanesljivosti prijateljstev prinaša Kurcij Ruf: Najtrdnejše prijateljstvo je med ljudmi, ki so si enaki, so pa stari Latini vsi po vrsti nezaupljivi do žensk, od še duhovitega Publilija: Ženska solza je začimba zlobe, pa do ženomrznega Plavta: Ženska prav diši, ko sploh ne diši.

V času, ko ljudje namesto kratkih izrekov prebirajo kar knjižne priročnike o umetnosti življenja, zares ekonomično delo.