Dojke

Nema zgovornost dojk ...

... problematika pramaterinih, razkritih Evinih dojk (edine, ki so ohranile obliko ki jim jo je vtisnil model, ki ga je uporabil Stvarnik, da bi jih izoblikoval) je bila v tem, da jih Adam, praoče - začuden nad drugimi čudeži - pač ni dojel; podobno se je kasneje zgodilo mešetarju s pomarančami, v katerega rokah so, na poročno noč, nove in nedotaknjene, tiste prekrasne dojke izgubile svoj vonj; dalje, za prave zbiralce imajo vdovine dojke, tako kot žigosane znamke, več vrednosti kot čisto nova znamka, saj šteje(jo) več življenja in neponovljiva izkušnja; zopet dalje, materinske dojke so bolj zaščitniške in z ljubimcem ravnajo kot z ljubimcem in kot z otrokom ... Potem, dojke in njih nacionalna pripadnost: z dojkami Parižank je treba ravnati z velikim občutkom, ker so poleg tega, da so lepe, tudi ohole; dojke Rusinj so, kot bi zrasle v snegu in njihove jagode so bele; dojke Japonk so majcene, včasih žadaste, včasih iz svilnatega papirja, včasih so kot lokvanji ali kamelije ...Zatem: dojke in poklic/anost njihovih lastnic: dojke trgovk razkrivajo posel trgovine; nune čutijo svoje dojke kot očitek, da so ženske; dojke ambasodork (bolj kot karkoli drugega!) predstavljajo državo ... Še avtorjev zaključek: "Dojke v tišini in samoti so kot psiček, ležeč pri nogah svoje gospodrice. Dolgčas jim je; ker samevajo, in ..." Skratka, gre za pr(a)vi leksikon oziroma enciklopedijo tega tisočintisočpovednega ženskega parnega organa.

Roman v (živoopisnih) slikah, ki se bere kot poezija.