Božo Repe: Rdeča Slovenija
Založba Sophia, Ljubljana 2003, 4.991 SIT
Na osnovi zgodovinskih študij napisani esejistični prikaz slovenskega komunizma.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Na osnovi zgodovinskih študij napisani esejistični prikaz slovenskega komunizma.
Kaj je bit slovenskega komunizma? Na to vprašanje avtor ne odgovarja, kakor tudi ne sledi zgodovinskim spremembam samih idej komunizma. Ne sprašuje se tudi, koliko komunista je bilo v delu denimo tovariša Tita, koliko pri Borisu Kidriču, koliko pri Stanetu Dolancu. Zato lahko lok od Stalina prek Tita in Kardelja nadaljuje pri Kučanu in ga pripelje v slovensko članstvo v EU in NATO. In smo pri cinizmu naravne poti, ki od komunističnega terorja in gulagov vodi v EU. A ta absurd je kajpak le realno dejstvo. Kar v knjigi umanjka, je epilog, morda kriterij, ki bi pojasnil, kaj je z rdečo Slovenijo danes: na kakšen način je še vedno rdeča oziroma kdaj je dokončno usahnila njena rdečost.
O čem torej pripoveduje knjiga? Tema je zgodovina komunistične vladavine in njeni spopadi: bodisi znotraj frakcij bodisi proti zunanjim in notranjim sovražnikom. Čeprav je avtor naklonjen "rdečim", ni navijač partijskih barv, zakaj zgodovino piše faktično: "Za komuniste je boj proti domačim nasprotnikom (1942) za nekaj časa postal pomembnejši kot boj proti okupatorju". Dogodkom sledi do izteka, v čas razpadanja Jugoslavije in na koncu do zanimivega finala v obliki kratkih biografij slovenskih partijskih voditeljev plus Stalin (?).
Čeravno ima avtor objektivno držo, pa često posega po terminologiji, ki so jo uporabljali nekdanji partijski ideologi. "Boris Kraigher, po vojni notranji minister in nosilec obračuna z opozicijo. (Obračun? Prenedolžni evfemizem za sistematično preganjanje, zapore, likvidacije in razlastitve). "Kardelj je bil eden glavnih polemikov z opozicijo, ki je nasprotovala volilni zakonodaji." (Polemika? Leta 1945, ko je imela oblast takšno moč, da je ljudi črtala z volilnih seznamov, jih zapirala in obsojala, samoljubno sprejemala zakone - reči velikemu revolucionarju, da polemizira z nasprotniki??? Po polemiki običajno ostaneš živ in v svoji službi.)
Navzlic pripombam vsekakor zanimivo delo o zgodovini, ki pa še naprej ostaja odprta za zgodovinopisje. Vzemimo podatek, ki ga navede Repe, da so Borisa Kidriča l. 1944 po Titovem ukazu za nekaj dni suspendirali in zaprli v bunker. - Partizanskega poveljnika? Kdo je dobil ta ukaz in kdo ga je izvedel?
Ali drobna evidenca: "Kardelj je dobil (v Moskvi) dovoljenje, da se vrne v Jugoslavijo?" - Kdo je bil ta, ki ni odločal le o Kardeljevi politiki, temveč celo o njegovem gibanju? Po čigavih navodilih je Kardelj delal in živel konec tridesetih, kdaj je morebiti prenehal delovati po direktivah partijskega vrha v Moskvi?
Sama tehnologija oblasti znotraj komunistične partije kliče po nadaljnjih zgodovinskih proučevanjih.
