Bruce Chatwin: Poti pesmi

Potopisna pripoved o avstralskih aboridžinih.

Eden največjih literarnih potopiscev naposled tudi v prvem slovenskem prevodu. Chatwinovi potopisi, naj si bo Afrike, Rusije, Patagonije, Afganistana ali Avstralije, imajo poseben pečat. Nikoli ni odpotoval kot strela z jasnega. Potovanje je bilo zanj življenje. A ne v smislu vandrovca, ki išče smisel v nenehnem potovanju. Prvo je bil študij. In to poglobljene literature etnologov, antropologov, drugih potopiscev, etnomuzikologov, psihologov. Čeravno je živel kot pisatelj, je ravnal kot žurnalist. Na lastni koži je šel doživljat to, kar je poprej prebral. Vendar ne na isti način, poskušal je doumeti bivanje domorodcev. Njegove poti so trajale po mesece, nikoli se mu ni mudilo domov. Bil je antropolog, ki je teorije postavljal skozi literaturo.

Torej aboridžini. Zakaj je zemlja za njih sveta? Imajo samo dvoje: pesmi in poti. Petje pesmi je za njih zemljevid. Toda, kako lahko nekdo iz plemena A, razume pesem nekoga iz plemena D, če pa govorita med seboj nerazumljiva jezika? Še več, kako lahko po pesmi ve, od kod pevec prihaja, po katerih krajih je hodil?

Chatwin razmišlja skozi mreže. Udeleži se lova na kenguruje in ga postavi v okvir Nemadov, afriškega lovskega ljudstva, ki ubija brez strelnega orožja, z rešpektom do antilope. Ko primerja, pa to ne počne zato, da bi potrjeval, kako velja povsod isto, ampak nasprotno - da v podobnih okoliščinah najdeva različnosti.

To na antropološki ravni, medtem ko je princip njegovih potopisov izjemna kombinacija dialoga in opazovanja, ki ju udejanja v pitoresknem jeziku.

Teme, ki jih nahaja, so bizarne, a hkrati prekleto resnične. Naj si bo priročnik o tem, kako živeti revno, ali prodorno razmišljanje domorodca, ki mu takoj pade na misel genijalna rešitev, kako zamenjati kolo pri avtu brez dvigala, ali pa ključ dvojnega očetovstva, v katerega verujejo aboridžini.

Knjiga, točneje Chatwin, ki dramatično spremeni človekov pogled na potovanja v druge dežele.