Olga Kofol: Ne izdaj me dvakrat ali Črne sledi
Samozaložba, Nova Gorica 2003
Pogledi, ocene in mnenja o položaju (beri: Slovencih in Sloveniji pred, sploh pa po osamosvojitvi 91').
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pogledi, ocene in mnenja o položaju (beri: Slovencih in Sloveniji pred, sploh pa po osamosvojitvi 91').
Knjiga, oblikovno in vsebinsko gre pravzaprav za nekaj vmes med pismi bralcev v verzih in nočnim (pogovornim) programom nacionalnega radia, šteje dobrih dvesto strani "vkup nametanih impresij in ozkolastnih zaključkov", od katerih avtorica ne dovoljuje (od)umika niti za korak ... Začnimo z njenim vpogledom v narodovo polpreteklo zgodovino: A krona vsega je bila enotnost ... Slogan Tito - voditelj v boju in svobodi, je ponavljal, skrival ni temnih slutenj, strahu pred domačim sovragom.
Dalje, v občo (prav tako polpreteklo) zgodovino: Če Anglež in Američan ne bi resnice spoznala, resnice, ki jo tovariš Tito je slovanskim narodom vklesal, še danes bi tujec našo zemljo teptal, saj še Japonec je poraz doživel ker ni pomagal niti pakt Rim - Berlin - Tokio.
Nadalje, v včerajšnjo in današnjo stvarnost, prvič: Še preden iz najlepših sanj si se prebudila, Slovenija, že si dvorni norec postala. Zakaj pod križem črne vdove si klonila? Drugič: Pa kaj bi s tako domovino, v kateri junaki še jokati ne smejo! Tretjič: Eno zrno ... gospodu Janezu Janši za visokobobneče, zavajajoče cilje in prevare ter menjajoče zastave, gospodu Lojzetu Peterletu za neomadeževane odpustke in maščevalne razvade ter dolarske drobižke, gospodu ... In še (v preprosti preproščini) o spravi: In naj ne bi sveč prižigali vsevprek - naj le v spomin na žrtve nedolžne sveče gorijo ... Mrtvi sprave ne potrebujejo, potrebovali bi spravo, ko so še živeli ...
Nestrpna knjiga preprostega človeka. Skratka, material za sociologe.
