Lila Prap: Mednarodni živalski slovar

Slikanica v več kot 50 jezikih.

Štirinajst živali: slon, maček, kokoš, pes, žaba, krava, ovca, koza, ptič, osel, prašič, petelin, konj in čebela. Kot podobe sicer nič posebnega, njihov čar je v živalskih govoricah. Ne v tistih skrivnostnih, s katerimi se sporazumevajo, da bi jih ljudje ne razumeli. Ampak v njihovih oglašanjih, po katerih jih prepoznamo. "Hov-hov" zalaja pes. V Ljubljani, v Moskvi, v Pekingu, v Islamabadu ... Tako bi pač sodili. Toda, zdaj nastopi preobrat: na Angleškem se oglaša Woof Woof, med Italijani Bau Bau, v Španiji Guau Guau, med Srbi Av Av, na Madžarskem Vau Vau, pri Kitajcih Ou Ou, pri govorcih svahilija Wooo Wook, v Rusiji Gav Gav, na Francoskem Ouah Ouah, pri Čehih Haf Haf, na Irskem Bhuf Bhuf, med Švedi Vov Vov, Finci ga spoznajo po Hau Hau, med Arabci Nubaah, pri Židih Hav Hav in tako od jezika do jezika.

Kako je to mogoče? Ali mar v vsaki deželi izberejo za osrednjega pasa drugo vrsto, ki tudi dejansko drugače laja? No, knjiga se ne ubada z zvočnimi posnetki iste pasme psov po različnih deželah. Preprosto registrira ta jezikovni Babilon.

Odrasli bi to kajpak vzeli na znanje oziroma sprejeli kot kurioziteto, ki bi jo ob priložnosti komu navrgli. Otroški bralec pa je fasciniran. Zanima ga, kako petelin kikirika na Japonskem, kako v Ameriki, kako na Bližnjem Vzhodu. Uživa v vseh inačicah, saj se lahkotno potopi v tuje jezike in to na najlažji, najbolj enostaven način. Se spremeni v čebelo BZZZ, ki je sicer še najbolj enotna. Grki jo slišijo BZZZ BZZZ, Bosanci ZU ZU, Finci SURRRR, Perzijci VIIZ VIIZ ...

Knjiga, ki zapeljuje v radovednost, ko na igriv način prinaša spoznanje številčnosti jezikov, pri čemer otrokom ponazori, kako preprosto je stopiti v svet tujih jezikov.