Miran Pavlin: Ljubljana 1941

Pričevanje fotoreporterja.

Ob pojmu okupacija nam zasveti slika italijanskega terorja in težkega življenja civilistov. Toda vsaka vojna je po svoje drugačna, vsaj na začetku. Kako je bilo videti in doživeti ljubljansko leto 1941 nam tako predstavi fotoreporter Pavlin, ki je v vojnih letih delal kot fotograf časnika Jutro.

Konec marca posname manifestacije v podporo kralju Petru II., ob umiku pristopa k trojnemu paktu, 3. aprila podobe trgovinskih izložb, ki so jih prelepili s selotejpom, da bi se morebiti počene šipe ne sesule, 8. aprila skupino akademikov-prostovoljcev, ki odhaja branit domovino, 11. aprila ujame belo zastavo, ki plapola na Nebotičniku, istega dne ljudsko plenjenje skladišča sladkorja, 12. aprila italijansko vojsko, ki koraka skozi Gradišče, 30. aprila ruševine borovniškega železniškega mostu, 3. maja italijansko zastavo na palači nekdanje banske uprave, 6. maja snemanje dvoglavega orla z jugoslovanskim grbom s pročelja trgovske akademije še z vso skrbnostjo, da se ne poškoduje, 20. maja reporterju pozira obmejna posadka na mostu čez Savo pri Ježici: slovenski carinik ter italijanski in nemški oficirji, 24. maja posname vrsto za kruh pred pekarno v Gradišču, 25. maja otvoritev razstave moderne slovenske likovne umetnosti, 26. maja stoječi spomenik kralja Aleksandra I v Zvezdi, 31. maja slikarja Ivana Vavpotiča, ki slika na planem v Študentovski ulici, 10. junija množico, ki na Kongresnem trgu posluša koncert solistov kraljeve opere iz Rima, 16. junija poitalijančen cestni napis Sisca "Šiška", ki mu je duhoviti upornik pripisal začetni -v in končni - t, tako da je napis dobil pomen "vsi scat", 17. junija začetek rušenja dela hiše uršulinskega samostana, ki je bila zapirala konec Šubičeve in preprečevala stik s Kongresnim trgom, 25. junija visokega komisarja Graziolija, ki se skupaj z županom Adlešičem sprehaja po tržnici, zvečer istega dne rušenje spomenika kralju Aleksandru I., 24. avgusta plavalno tekmo na Ljubljanici, 28. septembra kolesarsko tekmo, 9. oktobra protiokupacijski letak odporniške skupine Pravda, 26. oktobra grafit Živela partizanska vojska etc.

Vendar pa knjiga ni foto utrip, temveč dnevniško seznanja s časopisnimi vesti dneva in z avtorjevimi spominskimi beležkami. Tako na gostilne, ki sporočajo gostom, naj kruh prineso s seboj, kot na kronologijo upora: prvega nemškega vojaka ustrelijo pred kinom Matica 29. julija, prva obsodba izrednega sodišča pa je 8. oktobra obsodila na smrt trojico obtožencev, ki so jih zasačili, kako prenašajo municijo in strojnico; Mussolini jih je potem osebno pomilostil na 25 let zapora.

Knjiga kajpak ni glorija italijanski okupaciji, je dokument časa iz prve roke.