Valerie Tasso: Nimfomanka

Mlada Francozinja se odloči, da postane prostitutka.

Nič posebnega, česta usoda mladih deklic širom po svetu. Toda, tokratna junakinja ni žrtev zlobnih mešetarjev ali prebrisanih makrojev. Za seksualne avanture se odloči pri polni zavesti. Nedoumljivo za zahodnjaški credo: kako lahko ženska, ki je prikupna, izobražena in solidno situirana, konča na ulici, točneje - v elitnem bordelu?

Intrigantni anarhistični umetnik in režiser Luis Bunuel je v šestdesetih posnel nepozabno Belle de jour "Lepotico dneva" s Catherine Deneuve v glavni vlogi. Nezadovoljna žena bogatega poslovneža si krajša dopoldneve kot kurtizana in se predaja najbolj odurnim tipom. Moralni šok! Nedoumljivo, da diva, ki se ji meče pod noge ves moški svet, izbere vlogo nemočnega objekta naslade, ki je vsem na voljo!

Nimfomanka pade z neba, nobenega razloga zakaj, nobene psihološke zgodbice, nobenega sadizma. Nič, razen da leta iz postelje v posteljo. Brez pikantnih opisov, brez čustev strahu, takorekoč brez problemov. Tako se junakinja mimogrede malo zaljubi, pa nato odljubi, še prej noro zatrapa v prevaranta, ki hkrati vodi za nos dve ali tri.

Če ima Lee iz filma Monster "Pošast" (2003) vseskozi težave s klienti, ki jih potem šica drugega za drugim, pri Nimfomanki teče vse gladko. Celo takrat, ko se nakaže zaplet, samo pokliče po mobiju in stvari se uredijo; divjak se v hipu prelevi nazaj v krotkega fukljivca.

Pripoved je postavljena kot tekoči trak, brez obratov, čustvenih pretresov, celo brez skrivalnic nujnega dvojnega življenja.

Pravljica s perverznim predznakom.