Milan Petek: Zapiski z mrtvega brega

"In stara frajla Matilda nam špila svojo vižo ..."

... in je včasih vražje špasno, ko se sliši, kje (in kako) jih je zadelo. Pa si oglejmo izbor (zgodbe so pisane kot pripoved kronista, opazovalca, zapisujočega le tisto kar je res oziroma kar se govori po vasi) najbolj živahnega rajanja smrti v enem od manjših slovenskih zaselkov, t.i. bregu. Zgodba, prva: Mariji S., vzgojiteljici ali nekaj podobnega, so pri petdesetih odkrili raka na črevesju. Zapeljala se je do železnice, živčno hodila okrog avta in si prižigala čik za čikom, spustila mimo šest vlakov, pri sedmem, ob 12.30 pa se je odločila in legla na tračnice ... Zgodba, druga: Franček V., garač, se je skregal s svojimi in obljubil, da se spravi dol. Zavlekel se je v gozd in spil steklenico strupa proti trtnemu pajku. Našli so ga čez tri dni, vsega zelenega in pogrizenih prstov na rokah .... Zgodba, tretja: Marjeta A. je stala ob cesti, ko je mimo z avtom pridivjal en norec, treščil vanjo in jo prepolovil, dobesedno pretrgal prek trebuha ...Zgodba, četrta: Jaka U., veseljak, štoser; delal je na železnici kot zavirač; - in kdo ve zakaj mu tistikrat ni uspelo odskočiti pred naletom vagona ... Zgodba, peta: Marjan B., živi prasec, stoprocentno, brez debate. In ko je umrl in so mu na patologiji prerezali špehnati vamp, je dokazal, da je človek lahko svinja še po svoji smrti. Iz njegovega drobovja je tako zasmrdelo, da sta policijska preiskovalca s patologom vred takoj zalaufala na svež zrak ...Itd.

Kmetske (in proletarske) slike iz dvajsetega stoletja.