Gerard Reve: Zaskrbljeni starši

"... kar razmišlja zgoraj in sam s sabo počne od spredaj, je potrebno popraviti spodaj in od zadaj."

Neizpodbitno, pa čeprav je navedeni, uvodni citat resda vzet "nekoliko" iz konteksta izpovednosti samega romana, gre za t.i. iz(pre)pričano gejevsko pisanje. Ampak, da ne bo nesporazuma: v omenjenem smislu radovedno, nepotešeno etc. bralstvo naj od pričujoče knjige nikar ne pričakuje opolzke in šokantne literature v smislu homoseksualnega priročnika. Skratka, Revejevi (r.1923, Amsterdam) Zaskrbljeni starši je pravzaprav precej avtobiografsko zastavljen roman (avtor, deklarirani homoseksualec, je sprva izključno pesnil, potem pa je 1947. leta, z romanesknim prvencem Večeri prestopil in tudi ostal v romanopisju), ki po pripovedni plati še najbolj spominja na izdane spomine pripadnikov Tujske legije, memoare torej, v katerih izvemo takorekoč vse preostalo, samo tistega ključnega o Tujski legiji ne.

Zgodba: dogaja se na predvečer začetka božično novoletnih praznikov ("Kdo neki si je sploh izmislil božič?" se je vprašal. "Novo leto pa je kljub vsemu še hujše.") in pred nami se, s filmsko "natančnostjo", odvije štiriindvajset ur življenja glavnega junaka, enainštiridesetletnega pesnika Tregerja. Slednji, prvič, prav zdaj doživlja ustvarjalno krizo, in drugič, boji se izgube svojega osemnajst let mlajšega partnerja, zato, tretjič, poišče rešitev v pijači ... In četrtič, zdaj ko je Treger vinjena oseba, začne brbotati njegov notranji svet: v mislih si živo predstavlja, kako bo ljubimcu "predstavil" najprej črnčka, potem plavolasega ministranta, nato ...