21. 6. 2004 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Marko Jenšterle: Latinska Amerika? Čista fikcija!
Društvo 2000, Ljubljana 2004, 2.970 SIT
Serija prikazov Mehike, Kube, Bolivije, Brazilije, Argentine in srednje Amerike.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 6. 2004 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Serija prikazov Mehike, Kube, Bolivije, Brazilije, Argentine in srednje Amerike.
To niso potopisi, čeprav je hkrati res, da jih avtor ne piše le iz fotelja, ampak tudi na podlagi lastnih doživetij. Tovrstni žanr je običajno zelo površinski družbenopolitični uvid, kar pa Jenšterle preseže z osebnim angažmajev. Iz njegovih tekstov veje navdušenost, prvinsko veselje nad ljudmi, ki tam bivajo.
Katera navdušenja torej prinaša bralcu?
Časovno bogastvo, ko na razdalji nekaj kilometrov živi ena skupnost v sodobnem času, druga v predzgodovini, ne da bi med seboj kaj prida komunicirali. Igrivost do smrti v obešenjaški obliki, ko Mehičani ob dnevu mrtvih prodajajo po slaščičarnah slaščice v obliki okostnjakov in mrtvaških glav. Lahkotnost blasfemije, ko v svoje obrede vključijo celo Coca-Colo. Lunatičnost oblastnikov, ko dominikanski predsednik postavi v čast Kolumbu orjaški svetilnik, ki v nebo projicira križ, ki ga vidijo 250 km daleč; zanj so najprej porušili naselej 10.000 revežev, napajajo pa ga z elektriko, medtem ko v teh urah velja restrikcija za prebivalstvo. Vraževernost, ki seže celo v biznis: poslovnež plača vraču 20.000 dolarjev, da dobi čudežno vodo, ki cigaro, pomočeno vanjo, spremeni v bankovec za 1.000 pesov; ker čarovnija ni delovala, je prevarani tožil čarodeja na sodišču! Vraževernost, ki deluje: ob silni suši je brazilska vlada najela dva vrača, ki sta z zaklinjanjem v nekaj urah priklicala dež. Nekrofilske vojne med Argentinci, ko gverilci ugrabijo truplo generala, ki je zrušil Perona, da bi ga zamenjali za izginulo truplo Evite Peron.
Vendar pa avtor teh kurioznosti ne navaja v obliki zabavnih štosov, marveč z njimi ponazarja vsakdanja verovanja in ideološka veziva, ki konstituirajo posamezne družbe. Ker je knjižica relativno drobna, slabih 150 strani, z njo zaneti v bralcu še dodatno radovednost, da bi o vsaki temi prebiral še naprej. Kar je izjemno, če pomislimo, da vsebina niso ZDA ali Evropska unija, ampak dežele, ki so Bogu za hrbtom in zunaj interesov običajnih medijskih interesov.
