Dominique Laporte: Zgodovina dreka

Provokativni naslov. Kam meri?

Avtor je bil marksist in psihoanalitik, tako da je razumljivejša njegova želja po razsvetljevanju tabujev. Njegovo delo je namreč dokaz, da lahko vse - še taka navidezna banalnost - postane objekt študioznega razmišljanja. Ni več svetih tem, ki so v dometu raziskovanja, in cenenih, ki vanj ne sodijo.

Delo seveda ni zgodovina stranišč ne zgodovina poimenovanj za izločke niti ne umetnostna zgodovina vseh upodobljenih fekalij. Tudi ni zbir med ljudstvom razširjenih zabavnih poimenovanj. Je bolj sledenje spopadu konceptov čistega in človeškega blata. Konec 17. stoletja je v visoki literaturi vojvodinja orleanska pisala pismo prijateljici: "Nadvse srečni ste lahko, ker greste srat, kadar hočete, zato se od srca naserjite!" To je bil pač čas, ko hiše in gradovi niso poznali posebnih prostorov za izločanje, zakaj takrat je deloval zakon enakosti, ko so ob cesti družno sedeli grof, birič in hlapec, mimoidoči pa so jim gledali v rit. Sedem stoletij prej so npr. v Bizancu čislali človeški drek kot odlično gnojilo. Urin je antični histor Plinij predstavljal kot subtilno zdravilo: urin skopljencev ima blagodejne učinke na neplodne ženske, urin otrok je bil mazilo proti sončnim opeklinam, urin odraslega moškega zdravi gnojne čire, lastni, še sveži urin pa pomaga pri pasjih ugrizih. Faraonski Egipt je ljubil kurjenje krokodiljih iztrebkov, zakaj nastajajoči hlapi so pridodajali ženskim obrazom neminljivo lepoto. Razsvetljenstvo več tisočletij kasneje je postavljalo v ospredje podganji drek zoper plešavost in pasji zoper obolenja grla.

Kot njegov antipod se pojavi parfum, pojmovanje, da z boljšim vonjem odženemo slabega. Ob predpostavki, da je ideal lepote nekaj, kar je brez vonja.

Kot nadgradnja pa aritmetična sterkologija, v kateri so higijeničarji dokazovali prvenstvo človekovega dreka, ki vsebuje več dušika in bi bil torej najbolj učinkovito gnojilo v kmetijstvu.

Kot kurioziteta pa polemika med znanstvenikoma, kjer eden dokazuje drugemu, da je urin enakovredno hranilo mleku; oba vsebujeta cca 933 od 1000 delov vode, oba imata hranljive snovi etc.

Avtor delo zaključi z velikim obratom, ko pokaže, da je drek pot do Boga. Ima natanko enak status kot duša: oba sta del telesa, ki izgineta brez sledu.