Michael Moore: Stari, kje je moja dežela?

Nadaljevanje "Neumnih belih mož".

Z drugo knjigo je vedno križ, če je bila prva genijalna. Enako velja tudi za Moora.

Medtem je avtor postal že trade mark, lahko bi ga klicali kar Antibush. Kot neizprosno zlopamtilo pač primerja, kaj je Bush nekoč izrekel in kaj od tega drži še po dveh, treh letih. Rezultat je katasrtofalen, saj umetnik lahko vseskozi ponavlja: laž, laž, laž, spet lažete gospod Bush. Knjiga je v veliki meri pisana kot dialog z lažnivcem, kar jo napravi izjemno. Tako ostre kritike na račun državnega predsednika bralstvo ne najde v velikih medijih, ne v Ameriki ne v Sloveniji. S tem šokira in obenem očara, saj mu uspe skepso in nezaupljivost predstaviti kot splošno človeško vrednoto. Tudi tu je moorevsko radikalen, ko se denimo sprašuje, zakaj Osame bin Ladna ne opišejo takega kot je: multimilijonar. Temu bi potem sledila logična, a nezamisljiva izpeljava 11. septembra v obliki naslova: "Milijonar pobil 3.000 ljudi" in od tod bushevski refleks - Zgrabimo vse multimilijonarje!

Bralno je kajpak tudi druga knjiga duhovita, z elegantnimi paradoksi in protislovji, vendar pa z bistveno razliko. Moore jo postavlja kot orožje, s katerim bi na volitvah zrušili Busha. Povsem legitimna drža, a zaradi tako jasno izostrenega angažmaja mu argumentacija spolzi v propagando; denimo v razmisleku: "Kdo je napadel ZDA? - Bushevi prijatelji iz Savdske Arabije ali tip na dializi iz votljine v Afganistanu". Kot enega izmed mislenih dokazov predstavi sklep: "Največja pošast na svetu, najzlobnejši in najbolj zlovešči človek na planetu Zemlja pa mu morajo pomagatina kahlo?"

Ne da bi branili ali ne branili Osamo bin Ladna prodajati idejo, da mora imeti biti v sodobnem času antijunak fizične lastnosti Herakleja, je preveč bosa. Kdo se ne bi spomnil podobe slepega tetraplegika šejka Jasina, ki je vodil palestinski Hamas v spopadih z izraelsko državo?

Še bolj pa na mestu, ko napade republikance, da so poslali FBI v preiskovanje detajlov okrog Clintonovega oralnega seksa z Monico Lewinsky in nepomembne gradbene afere Hilary Clinton, češ tako so potratili energijo agentov, ki bi drugače lahko pravočasno odkrili plane Al Kaide za 11. september. - Je ta izpeljava res samoumevna? Predvsem pa: ali ni bit demokracije, da organi pregona nadzirajo tudi rabote demokratskega predsedniškega para?

Skratka, še vedno bralno privlačno delo, ki pa borbo zoper Busha postavlja kot tako svetinjo, zaradi katere lahko pozabi na prepričljovst argumentacije.