Darko Darovec: Davki nam pijejo kri

Demografska, gospodarska in davčna politika v Istri med 16. in 18. stoletjem.

Na prvi pogled duhamorno delo, ki pripoveduje o davčni politiki Beneške republike, katera je z visokimi davki zavirala prosperiteto Istranov. K temu prispeva tudi količina, saj meri blizu pol tisočaka strani. Toda, če se dela lotimo, najdemo stvari, ki jih zlepa ne odkrijemo v literaturi.

Pri starem je vedno fascinantno spoznanje, kaj vse se da ugotoviti za stoletja nazaj. Bančništvo npr. se zdi, da je tako moderen pojav, da je komajda od predvčerešnjim. No, v Kopru so leta 1550 ustanovili zastavljalnico Monte di Pieta, o kateri so ohranjeni natančne letne bilance poslovanja, količina kapitala, stanje navadnih hranilnih vlog, in potem iz nenadnih upadov hranilnih vlog lahko zgodovinar detektira slabo letino oljk, slabemu vremenu, ki je zdesetkalo zaslužek od prodaje soli etc.

Najdemo stare merske enote, kot je bil piranski sič, ki je meril 13 litrov, ali pa podatke o moči ribiškega ladjevja l. 1746: Rovinj 112 ladij, Koper 53, Piran 34 ... Tudi natančni razrez mestnega proračuna v Kopru, kjer l. 1548 22 % davčnih prihodkov izvira iz zaslužka mestnih gostiln, 5 od ribarnic, 6 od olja, 0.2 od lesa, 4 od kruha, 12 od mesnic, 2 od sodnih taks itd.

A med evidencami se prikrade tudi genijalna ideja starih Istranov, s katero so se zavarovali pred prodajalci rib, da bi jim ne prodajali starih za nove. Sodobnik, ki nebogljeno tava z očmi po policah z ribami, niti ne ve, kako so na koprskem že pred stoeltji našli prerposto rešitev. Po mestnem statutu je moral prodajalec po končanem prodajnem dnevu preostalim ribam odsekati rep, da se je zjutraj že na oko videlo, katere so sveže.

Branje zgodovine je vedno poplačano z novim spoznanjem.