Zbigniew Herbert: Barbar v vrtu

Izbor iz treh avtorjevih (1924, Lvov - 1998, Varšava) odmevnih knjig esejev.

Pričujoči izbor, prevod je delo Jasmine Šuler Galos in Jane Unuk, slednja pa je sam izbor tudi opravila in napisala obširno spremno besedo, je pravzaprav nekakšen vpogled v esejistiko tega večini slovenskega bralstva do sedaj komaj oziroma malo po/znanega poljskega pesnika in pisatelja. In kaj, ali bolje, o čem Herbertovi eseji "pripovedujejo"? Gre za, kot je jedrnato zapisala avtorica spremne besede, potopise v širokem pomenu besede, poročila s potovanj, v katerih se prepletajo utrinki z romanj po mestih, muzejih in galerijah s kontemplacijo umetniških del, bogato erudicijo, knjižno vednostjo o obiskanih krajih in lastnim premislekom o različnih, tako ali drugače prelomnih, usodnih trenutkih njihove zgodovine ..

No, zgovoren in pomenljiv pa je že sam naslov knjige (vzet je po pisateljevi prvi zbirki, ki je izšla 1962. leta), Barbar v vrtu: namreč, avtor se, kot vzhodnjak v svinčenih šestdesetih letih v raju zahonoevropske kulture počuti točno tako, saj, "kar naj bi po vsej pravici pripadalo tudi njegovi domovini, je zdaj zaradi komunističnega režima nasilno pretrgano". Ob tem, za ilustracijo, samo "dogodek" iz eseja Učna ura latinščine (slednji v pričujočem izboru ni objavljen, op.p.): "Delali smo v potu svojega obraza ... Naslednje leto naj bi presedlali na Katulovo in Horacovo poezijo. Takrat pa so vkorakali barbari."

S pobožno željo, da bi nekega dne le učakali slovenski prevod avtorjevega celotnega opusa, njegova zbrana dela torej.