izbral Matevž Kos: Mi se vrnemo zvečer: antologija mlade slovenske poezije, 1990 - 2003

Jubilejna, stota Beletrinina knjiga.

Kljub svetosti oziroma posvečenosti same gospe poezije (beri: ne imenuj po nemarnem njenega imena), bogokleten, matematičen izračun, prvič: pričujoča antologija zaobjema obdobje trinajstih let in šteje 19 pesnikov (ki so v slovenski literarni prostor s svojimi knjižnimi prvenci vstopili po letu 1990), kar "znese" skoraj - poldrugega pesnika na leto. Hja, če se bo število naših pesnikov, vrednih vstopa v takšne in podobne resno zastavljene antologije še v nadalje tako množilo, bo "zvečer, ko se vrnejo", res naporno trebiti vse to preobilje ljuljke med pšenico.

In drugič: knjižna zbirka Beletrina, med bralstvom poznana in cenjena predvsem zaradi svojega ti.i.širokega razpona in s tem seveda izdaj časovno neumrljivih del, si jubilejno, stoto knjigo, dobesedno ujaga v okvir - skromnih trinajst let ... Ampak, da ne bo nesporazuma: izdelku samemu, po strokovni plati, nimamo kaj očitati. Izbor (in obširno obrazložilno besedilo) je opravil sin svojega očeta, dr. Matevž Kos (ki je, resnici na ljubo, sto jezer manj radikalen kot denimo slovenstvu tudi zelo znani sin svoje matere, avstrijski cesar Jožef II.), njegovi Mi se vrnemo zvečer pa "smo", po abecedi: Primož Čučnik, Gal Gjurin, Jurij Hudolin, Jure Jakob, Gorazd Kocjančič, Miklavž Komelj, Barbara Korun, Taja Kramberger, Matjaž Pikalo, Gregor Podlogar, Peter Semolič, Brane Senegačnik, Vid Snoj, Lucija Stupica, Peter Svetina, Tone Škerjanec, Aleš Šteger, Tomislav Vrečar in Uroš Zupan.

V bistvu pogumen izbor, če pomislimo, da je izviselo najmanj 1900 mladih pesnikov ... ki bi "tamlademu kosu" zato z veseljem populili perje.