Urban Golob: Na beli steni

O volji do življenja.

Martin Allwood, švedski pesnik in mislec, je napisal knjigo, v kateri je opisal, kako je kot senior sedemdesetih let premagal raka. Švedski pisatelj Lars Gustafsson je v romanu "Čebelarjeva smrt" opisal naklonjenost do življenja, ki jo je izžareval od raka poraženi mož. Urban Golob pa v avtobiografiji opisuje raka na samem začetku življenja - ko ga je napadel v ranem otroštvu.

Knjiga je trojni preplet: pripovedi in spominov na topla in igriva leta v zavetju staršev in deda, utrinkov z onkološkega inštituta in opisov vzpona na nepreplezani Mera Peak 41 v Himalaji, mimo katerega se vrstijo trde fotografije bolezni in peklenskih vzponov.

Plezalec, fotograf in novinar, snemalec Karničarjevega spusta z Mt Everesta, urednik pri nekdanji reviji Grif, a obenem tudi diplomirani geograf in sociolog. Rezultati, ki bi jih 9-letnemu dečku, ki so mu operirali rakasti tumor in so mu odštevali dneve, ne bi pripisali. Jasno, da je avtor zaželjen gost z diapozitivi in pripovedmi na Onkološkem inštitutu, kjer najbrž bolj kot duhovnik krepi nado med izgubljenimi bolniki. A morda še veliko bolj gre njegova pripoved mnoštvu tistih, ki ne vedo, kaj bi sploh počeli, ki ob polni energiji, zdravem telesu in blagostanju životarijo iz dneva v dan čakajoč na nova nadaljevanja teve serij in novo kolo lige prvakov.

Sama knjiga ne opisuje vratolomnosti vzponov, ne dramatičnosti dogodkov, niti ni posebej senzibilna v opisih narave, njena moč je v neposrednosti, tako robustnega jezika njegove tovarišije, kot Golobovega doživljanja ekstremnih naporov in bolečin. Skozi vse prehaja ravnodušno: zlomljeno koleno, zmrznjeni prsti, mraz, ki gloda, vse to ni nič, so le nepomembne in samoumevne pritikline, ki spremljajo bivanje, tako kot svetloba, ki jo vsakič prinese jutro.