Umetnost potovanja

Vodič za zadovoljno popotništvo.

"Stal sem na vogalu ulice Calle de Carretas, na neuglednem križišču, kjer je na konju sedel Karel III. Bil je sončen dan, na trgu so se ustavljale množice turistov, da bi ga fotografirale in poslušale vodnike. Jaz pa sem se z naraščajočo tesnobo spraševal, kaj naj počnem in kaj naj si mislim." - Zagata, v kateri se najde večina turistov, ko stoji na znamenitih krajih, a vendar ne v njih ne v sebi ne najde pravega zadovoljstva. Prav to jemlje za izhodišče de Botton, ki se v esejističnem delu sprašuje, od kod izvirajo potovalni užitki, in išče ključ do razumevanja potovalne veščine kot take.

Ker delo ni parodija turizma, avtor brska po pozitivnih primerih posameznikov. Začne, kot se za miselno delo spodobi, s človekom, ki ni nikoli zapustil svojega stanovanja. Pač, nekoč se je odločil, da pojde v London, a je pred tem zavil še v angleško gostilno v Parizu, kjer pa je pravočasno ugotovil, kako naporno bi bilo potovanje, ko pa mesto veliko temeljiteje spozna iz knjig in revij. (Des Esseintes iz Huysmansovega romana Proti toku)

Drugi se v Egipt tako zaljubi, da si v Kairu najame učitelja, ki mu po štiri ure razlaga arabske običaje, da nosi belo nubijsko srajco iz bombaža, da si brije glavo razen kodra na temenu, da se nauči arabsko, da si omisli vzdevek Abu Čanab, da preživi slastno noč s kurtizano. (Gustave Flaubert)

Tretji je utelešenje radovednosti, zakaj na popotovanju po Južni Ameriki zbere 1.600 primerkov rastlin, odkrije 600 novih rastlinskih vrst, odkrije 15 različnih vrst pragozdnih opic. Ko se vrne, se na njegovih predavanjih tarejo množice, na večerje ga vabijo ambasadorji, kralji in pisatelji. (von Humboldt)

Potem četrti (Wordsworth), peti (van Gogh), šesti (Burke), sedmi, ki pa je napisal delo Potovanje po moji spalnici. Ne, tudi to ni parodija, je le princip, kako opazovati predmete, še več, je modrost, kako jih sploh opaziti v njihovi svojskosti. (de Maistre)

Knjiga, ki izpostavlja zunajkataloški tip popotnika, ki je sposoben brez vodičev pasti radovednost po tujih krajih, ki se denimo tako kot von Humboldt vzpenja na goro, kjer beleži: zadnji mah smo opazili na 4.200 m, moj popotni tovariš je na višini 4.500 m ujel metulja, in 500 metrov više smo videli muho. Čeravno je moderni turistični spremljevalec kamera, stavi avtor na risanje, na malo šolo risbe, po kateri je popotnik sposoben napraviti podobo hrasta ali zgradbe, na katera naleti.

Skratka, veščine, kako izbirati kraje, da ne bomo razočarani, še prej pa, kako si pridobiti radovednost, s pomočjo katere si potovanje spremenimo v dialog.