Robert James Waller: Mostovi Madisona

Roman, po katerem je bil posnet že legendarni film Najini mostovi z Merryl Streep in Clintom Eastwoodom.

Redko se dogodi, da se film in knjiga ujameta. V Troji boste zaman čakali na boginji Afrodito in Ateno, ki bi pomagali svojim ljubljencem, tudi poante in usode gredo v filmu svojo pot. Med Madisonovimi in Najinimi mostovi pa skoro ni razlike. Ko berete opise Francesce, vidite Merryl, ko sledite Richardu, gledate Clinta.

Tako kot ugotavlja Richard, da po par ljubezenskih dnevih ni več Francesce in Richarda, ki odtlej bivata samo še kot Midva, ko torej ljubezen ustvari novo bitje.

Velike ljubezenske zgodbe so pač nesrečne in kot take prehajajo kot arhetipi iz roda v rod. Naj si bosta Romeo in Julija, ali pa Tristan in Izolda. Prešeren in Julija že nista več vzajemna ljubav, je bolj poetova obsesija z vizijo dive, medtem ko denimo Jeanne Moreau v Truffaultovem Jules et Jim doživlja ljubezen šele a trois.

Izjemnost Mostov Madisona ni v alternacije velike teme, ampak v nečem neverjetnem: da je konec XX. stoletja možno posneti sodobno ljubezensko zgodbo, ki po svoje presega celo večno prvi par Julije in Romea. - Kako?

Edina razlika med tekstom in filmom je finalno poglavje jazzista, ki pripoveduje osebno izkušnjo Richarda, fotografa National Geografica. Skratka, medtem ko gospa, ki desetletja živijo zgledno družinsko življenje in hkrati sanjarijo o neizživetih ljubeznih, ne manjka, je dandanes originalen on, lonely cowboy, ki s fotoaparatom kolovrati po svetu, da bi ne mislil na njo, ki ni hotela oditi z njim, on, ki s svojim načinom deli še naprej nevsiljiv šarm. In kajpak trubadurski finale v epohi elektronike, ko posthumno razglasita svojo ljubezen in jo realizirata v biblijskem v prah se povrneš.